Rast v regiji Adria je v začetku leta 2026 ostala odporna, čeprav so postale razlike med gospodarstvi bolj vidne. Domače povpraševanje je ostalo ključni dejavnik rasti v celotni regiji, podprto z rastjo plač in vztrajno potrošnjo, medtem ko je zunanje povpraševanje ostalo šibko.
Bosna in Hercegovina naj bi leta 2026 zrasla za približno 3,2 odstotka, ob podpori močne potrošnje gospodinjstev in rasti plač, čeprav šibkost industrije in zaprtje Nove Željezare Zenica prinašata tveganji za slabši izid.
Hrvaško gospodarstvo se je v prvem četrtletju 2026 povečalo za 2,2 odstotka medletno, pri čemer naj bi se rast leta 2026 umirila na približno 2,9 odstotka, saj domače povpraševanje ostaja glavni motor rasti.
Preberi še
Slovenija edina v regiji Adria izvozi več kot uvozi
V regiji Adria ima samo Slovenija večji izvoz od uvoza, s 102-odstotno pokritostjo uvoza z izvozom v letu 2025.
16.06.2026
Kaj se lahko slovenski kapitalski trg nauči od hrvaškega
Kapitalske trge v regiji Adria v primerjavi s preostalim delom regij CEE in EU še vedno zaznamuje nizka likvidnost, je danes na konferenci ob 25-letnici banjaluške borze povedal glavni analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković.
29.05.2026
Severna Makedonija je ohranila stabilen zagon, saj se je BDP v prvem četrtletju medletno povečal za 3,1 odstotka, vendar šibkejši kazalniki investicij in gradbeništva nakazujejo umiritev rasti na približno 2,9 odstotka v letu 2026, medtem ko je denarna politika postala bolj restriktivna.
Srbija je ponovno pridobila zagon, saj se je rast BDP v prvem četrtletju 2026 pospešila na 3,2 odstotka medletno, ob podpori povpraševanja gospodinjstev in javnih investicij. Za leto 2026 se pričakuje približno 3,5-odstotna rast, dodatno podprta z investicijami, povezanimi z Expom.
Slovenija je leto začela z eno najmočnejših rasti v regiji, saj se je BDP v prvem četrtletju povečal za 3,0 odstotka medletno, rast pa naj bi se leta 2026 okrepila na približno 2,2 odstotka, predvsem zaradi investicij in domačega povpraševanja ter kljub šibkejšemu izvozu.
Strukturno gledano, ostaja uspešnost izvoza ključni dejavnik razlikovanja med gospodarstvi v regiji. Slovenija ostaja edino gospodarstvo, kjer izvoz presega uvoz, medtem ko Hrvaška še naprej izkazuje najnižjo izvozno usmerjenost. Nemčija ostaja najpomembnejši zunanji trg za vsa gospodarstva regije Adria, zato bodo razmere v evropski gospodarski rasti ključni dejavnik regionalnih obetov v drugi polovici leta 2026.
Gospodarski obeti v Sloveniji
Slovensko gospodarstvo je na začetku leta 2026 ohranilo močan zagon. Realni BDP se je v prvem četrtletju 2026 povečal za 3,0 odstotka medletno, saj je domače povpraševanje še naprej poganjalo gospodarsko aktivnost. Zasebna potrošnja se je v prvem četrtletju povečala za 3,2 odstotka medletno, pri čemer se je potrošnja gospodinjstev povečala za 2,7 odstotka, državna potrošnja pa za 3,9 odstotka. Bruto investicije so se povečale za 5,6 odstotka medletno, podprte z 12,6-odstotnim skokom bruto investicij v osnovna sredstva, medtem ko so spremembe zalog rast zavirale.
Neto trgovina je ostala negativen dejavnik: izvoz blaga in storitev se je povečal za 0,7 odstotka medletno, uvoz pa za 1,5 odstotka. V prvih štirih mesecih leta 2026 se je izvoz blaga zmanjšal za 20,1 odstotka medletno, uvoz pa se je povečal za 0,1 odstotka. Slovenija je aprila ustvarila prvi zunanjetrgovinski presežek letos, pri čemer je pokritost uvoza z izvozom znašala 103,5 odstotka. Največji izvozni sektor ostaja farmacija, ki je leta 2025 zajemala 44 odstotkov celotnega izvoza, njen delež pa od leta 2021, ko je znašal 21 odstotkov, vztrajno raste. Sektor sestavljata predvsem Krka in švicarski Sandoz oziroma Lek.
Gradbena aktivnost ostaja živahna, čeprav najnovejši podatki o izdanih dovoljenjih nakazujejo nekaj ohlajanja. Aprila 2026 je bilo izdanih 15 odstotkov več gradbenih dovoljenj kot marca, vendar je bila skupna površina načrtovanih stavb za 19 odstotkov manjša. Površina stanovanjskih stavb se je medletno zmanjšala za 13 odstotkov, površina nestanovanjskih stavb pa za 25 odstotkov. Načrtovanih je bilo le 300 stanovanj, kar je 25 odstotkov manj kot mesec prej.
Rast dohodkov gospodinjstev ostaja podporni dejavnik: povprečna neto plača se je v prvem četrtletju medletno povečala za 4,3 odstotka. Industrijski zagon ostaja neenoten. Skupna industrijska proizvodnja je bila aprila višja za 0,3 odstotka, pri čemer se je proizvodnja elektrike in plina povečala za 9,3 odstotka, predelovalne dejavnosti so bile skoraj nespremenjene z 0,2-odstotno rastjo, rudarstvo pa se je zmanjšalo za 1,1 odstotka.
Maja 2026 so se cene življenjskih potrebščin medletno zvišale za 3,6 odstotka. Cene blaga so se povečale za 3,5 odstotka, cene storitev pa za 3,8 odstotka. Stroški stanovanj, vode, elektrike in plina so bili višji za 10,0 odstotka medletno in so k letni inflaciji prispevali 1,2 odstotne točke, medtem ko so se cene prevoza zvišale za 5,5 odstotka in dodale 0,3 odstotne točke. Hrana in brezalkoholne pijače so se na mesečni ravni podražile za 0,5 odstotka ter prispevale 0,1 odstotne točke, medtem ko so nižje cene tekočih goriv, ki so padle za 5,5 odstotka, inflacijo znižale za 0,1 odstotne točke.
Povprečna letna inflacija je leta 2025 znašala približno 2,5 odstotka, rast cen pa naj bi leta 2026 v povprečju znašala okoli 2,9 odstotka. Za leto 2026 pričakujemo, da se bo rast BDP povečala na približno 2,2 odstotka.
Pokritost uvoza z izvozom
V regiji Adria Slovenija izstopa kot edino gospodarstvo, v katerem je izvoz leta 2025 presegal uvoz, saj je pokritost uvoza z izvozom znašala 102 odstotka. Hrvaška se uvršča na zadnje mesto, s pokritostjo uvoza z izvozom pod 60 odstotki.
Izvozne strukture se med državami v regiji precej razlikujejo. Slovenija je zaradi farmacevtske industrije močno vezana na Švico, Severna Makedonija je prek avtomobilskih dobavnih verig močno odvisna od Nemčije, Srbija pa ima najbolj razpršeno izpostavljenost izvoznih trgov.
Po sektorjih imata Slovenija in Severna Makedonija največjo koncentracijo izvoza, medtem ko Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina ohranjajo bolj razpršene izvozne profile.
Kljub tem razlikam Nemčija ostaja skupni imenovalec in ena od treh največjih izvoznih destinacij za vsako državo v regiji, zaradi česar je uspešnost nemškega gospodarstva ključni zunanji dejavnik za gospodarske obete regije Adria.
Delež industrije v BDP
Če pogledamo delež industrije v celotnem gospodarstvu, Slovenija izstopa kot najbolj industrializirana država v opazovani skupini, saj se njen delež dosledno giblje med 20 in 25 odstotki BDP. To je občutno več kot v drugih državah regije Adria in kaže, da je industrija eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši sektor slovenskega gospodarstva.
Druge države regije Adria, z izjemo Severne Makedonije, kjer delež industrije v opazovanem obdobju ostaja razmeroma stabilen pri približno 17 do 18 odstotkih, beležijo rahel upad deleža industrije v BDP. Vendar je pri tem pomemben kontekst: zmanjšanje deleža industrije v BDP ne pomeni nujno tudi upada same industrijske aktivnosti. Pogosto namreč odraža hitrejšo rast storitvenega sektorja, zlasti turizma in financ, ki v nekaterih od teh gospodarstev vse bolj prevzemata vodilno vlogo.
