text size
Slovenska gospodarska rast je lani znašala okoli odstotek, kar je bilo precej manj od pričakovanj. Razočaralo je predvsem šibko tuje povpraševanje, ki je zaviralo rast izvoza in s tem negativno vplivalo na slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo. Po drugi strani se potrošnja gospodinjstev še povečuje ter je ob koncu leta skupaj z okrevanjem investicij prispevala k pospešitvi gospodarske aktivnosti po šibki prvi polovici leta. Potrošnja gospodinjstev dosega okoli 50 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), razpoložljivi kazalniki pa kažejo, da je domače povpraševanje ostalo močno tudi med trenutnimi pretresi na energetskih trgih.
To potrjujejo tudi podatki o trgovini na drobno. Realni promet v trgovini na drobno je v prvi polovici leta rasel, kar kaže na nadaljnjo krepitev potrošnje gospodinjstev. Po skromnejših stopnjah rasti, zabeleženih lani, je leto 2026 prineslo opazno okrevanje trgovine na drobno. Takšna gibanja kažejo na stabilno kupno moč prebivalstva in nadaljevanje pozitivnega trenda domačega povpraševanja. Kljub temu trgovina na drobno večinoma zajema vsakodnevne nakupe in ne daje popolne slike o optimizmu gospodinjstev. Zato je smiselno pogledati tudi trg avtomobilov, ki se pogosto obravnava kot kazalnik pripravljenosti prebivalstva na večje in dolgoročnejše finančne odločitve. Nakup avtomobila praviloma zahteva višjo raven finančne varnosti in optimizma glede prihodnjih prihodkov.
Optimizem je viden tudi na trgu novih vozil. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo prodanih okoli 37 tisoč novih avtomobilov, kar je skoraj 22 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Nadaljevanje močne rasti prodaje nakazuje, da potrošnja ni omejena zgolj na osnovne proizvode in storitve, temveč se preliva tudi v nakupe višje vrednosti.
Eden izmed glavnih razlogov za takšna gibanja je na trgu dela. Čeprav je bila inflacija lani nekoliko nad povprečjem evroobmočja, je bila nominalna rast plač višja in je znašala okoli pet odstotkov. Rast plač se letos ni upočasnila, temveč še vedno presega rast cen. Z drugimi besedami, realne plače so se še višale, kar pomeni, da imajo gospodinjstva po prilagoditvi za inflacijo na voljo več denarja kot pred letom dni. Večji razpoložljivi dohodek je eden od glavnih razlogov, da osebna potrošnja ostaja močna. Slovenija se tako kot druge države regije Adria spoprijema s strukturnim pomanjkanjem delovne sile, kar ustvarja stalen pritisk na rast plač.
Dodatna potrditev je tudi kreditna aktivnost prebivalstva. Posojila gospodinjstvom so v prvi polovici leta še rasla po približno osemodstotni medletni stopnji, kar je precej nad povprečjem evroobmočja, ki znaša okoli tri odstotke. S tem se je nadaljeval trend rasti, prisoten vse minulo leto. Največji delež novoodobrenih kreditov so stanovanjski krediti, kar nakazuje, da imajo prebivalci dovolj zaupanja v prihodnje prihodke, da prevzemajo dolgoročne finančne obveznosti.
Močna trgovina na drobno, rast prodaje novih avtomobilov, nenehna rast realnih plač in pospešeno kreditiranje gospodinjstev skupaj kažejo, da domače povpraševanje ostaja eden glavnih stebrov slovenskega gospodarstva. To dodatno potrjujejo najnovejši podatki o BDP. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju na letni ravni zraslo za pet odstotkov, pri čemer se je domače povpraševanje povečalo za 5,9 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za 3,4 odstotka. Hkrati se je okrepilo tudi tuje povpraševanje, izvoz se je povečal za 6,4 odstotka, čeprav je zaradi še močnejše rasti uvoza prispevek neto izvoza ostal negativen. Domače povpraševanje je tako v prvi polovici tega leta prevzelo vlogo glavnega motorja gospodarske rasti Slovenije, medtem ko okrevanje izvoza zagotavlja dodatno podporo.
