Slovenija edina v regiji Adria izvozi več kot uvozi

Izvoz je eden ključnih dejavnikov uspešnih evropskih gospodarstev. Nemčija je bila desetletja simbol izvozno usmerjenega gospodarstva s stalnim trgovinskim presežkom, v zadnjih letih pa je to vlogo prevzela Kitajska. Pri izračunu bruto domačega proizvoda (BDP) ima pomembno vlogo zunanjetrgovinska bilanca, torej razlika med izvozom in uvozom. Kadar uvoz presega izvoz, neto izvoz negativno vpliva na gospodarsko rast.

V regiji Adria ima samo Slovenija večji izvoz od uvoza. Pokritost uvoza z izvozom je lani znašala 102 odstotka, kar pozitivno prispeva k BDP. Takšen rezultat je pričakovan za gospodarstvo, ki se močno opira na izvozno usmerjeno industrijo ter mala in srednje velika podjetja. Sledi Srbija s približno 80-odstotno pokritostjo, na zadnjem mestu pa je Hrvaška, kjer izvoz pokrije manj kot 60 odstotkov uvoza.

Slovenija ima kot industrijsko najrazvitejše gospodarstvo v regiji tudi izrazito koncentrirane izvozne trge. Trije največji izvozni trgi zajemajo okoli 60 odstotkov celotnega izvoza, pri čemer samo Švica ustvari približno 40 odstotkov. Razlog je predvsem v močni farmacevtski industriji in proizvodnji švicarskih družb, kot sta Novartis in Sandoz. Sledita Nemčija in Hrvaška, vsaka s sedemodstotnim deležem.

Severna Makedonija je močno vezana na nemški trg, kamor gre skoraj 40 odstotkov njenega izvoza, predvsem zaradi vključenosti države v dobavne verige avtomobilske industrije. V Bosni in Hercegovini je najpomembnejši izvozni trg Hrvaška z 18-odstotnim deležem, sledita Nemčija s 14 odstotki in Srbija z 11 odstotki, kar potrjuje veliko gospodarsko povezanost regije.

Pri Hrvaški je največji izvozni trg prav tako Nemčija s 13-odstotnim deležem, sledita Italija in Slovenija, vsaka z 12 odstotki. To dodatno potrjuje močno povezanost hrvaškega in slovenskega gospodarstva. Srbija ima medtem najbolj razpršeno strukturo izvoznih trgov v regiji. Njeni trije največji trgi skupaj zajemajo manj kot tretjino celotnega izvoza, pri čemer Nemčija zajema 15 odstotkov, Italija sedem odstotkov, Bosna in Hercegovina pa šest odstotkov.

Severna Makedonija in Slovenija imata tudi najbolj koncentrirano sektorsko strukturo izvoza. V Severni Makedoniji strojarska in kemična industrija zajemata skoraj dve tretjini celotnega izvoza, medtem ko v Sloveniji farmacevtski proizvodi zajemajo okoli 45 odstotkov skupnega izvoza. Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina imajo bolj razpršeno izvozno strukturo. Vse tri države v pomembnem obsegu izvažajo električne stroje in opremo, Hrvaška izstopa z močno prehransko industrijo, Srbija pa z znatnim deležem rudarskega sektorja.

Skupni imenovalec izvozne strukture skoraj vseh gospodarstev regije Adria je Nemčija. Vse države v regiji jo uvrščajo med tri največje izvozne trge, pri čemer je odvisnost največja v Severni Makedoniji, kjer nemški trg zajema 36 odstotkov celotnega izvoza, najmanjša pa v Sloveniji, kjer znaša 10 odstotkov. Od leta 2019 se je odvisnost od nemškega trga zmanjšala v skoraj vseh državah regije Adria, najbolj v Severni Makedoniji, kjer je takrat skoraj polovica izvoza odpadla na Nemčijo. V drugih državah je bil padec od ene do devet odstotnih točk, medtem ko je Srbija zabeležila rast za dve odstotni točki.

Nemško gospodarstvo je lani po dveh letih recesije zraslo za skromnih 0,2 odstotka. Letos naj bi se rast gibala okoli 0,5 odstotka, v prvem četrtletju pa je znašala 0,3 odstotka, kar je bilo nekoliko nad pričakovanji. Kljub temu rast brezposelnosti, šibka industrijska aktivnost na začetku leta in počasnejši prenos napovedanih fiskalnih spodbud v gospodarstvo še naprej prinašajo tveganje za okrevanje. Nemčija zato ostaja ključni zunanji dejavnik za gospodarstva regije Adria.