Banka Slovenije: Gospodarstvo ostaja odporno, inflacija se krepi. Izvoz krepita nemški cikel in farmacija

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju raslo hitreje od pričakovanj, njegova odpornost pa se je kljub vojni na Bližnjem vzhodu, dražji energiji in povečani negotovosti ohranila tudi na začetku tretjega četrtletja, je v četrtek sporočila Banka Slovenije.

Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju glede na prejšnje povečal za 1,8 odstotka, medletna rast pa je dosegla pet odstotkov. Rast so spodbujali predvsem domača potrošnja, investicije in državni infrastrukturni projekti, okrepile pa so se tudi storitve in predelovalne dejavnosti. Centralna banka za tretje četrtletje napoveduje umiritev četrtletne rasti na približno 0,5 odstotka.

Razmere na trgu dela ostajajo ugodne, brezposelnost pa je blizu zgodovinsko najnižjih ravni, ocenjujejo pri Banki Slovenije. Medtem ko se zaposlenost v predelovalnih dejavnostih zmanjšuje, se v storitvah povečuje. Zaradi pomanjkanja delovne sile podjetja nadaljujejo zaposlovanje tujcev. Rast plač se je junija pospešila na 8,3 odstotka, predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju.

Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je avgusta zvišala na 3,4 odstotka. Rast cen so poganjali zlasti dražji energenti in naftni derivati, njihove učinke pa so deloma omejili državni ukrepi. Banka Slovenije opozarja, da bi lahko dražja energija in izredno sušno poletje pospešila tudi trenutno razmeroma nizko rast cen hrane.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvih sedmih mesecih medletno povečal na 1,3 milijarde evrov. Med odhodki so najbolj rasli izdatki za plače javnih uslužbencev, investicije in dolgotrajno oskrbo. Tveganja za javne finance predstavljajo tudi višji obrambni izdatki, cene energije, staranje prebivalstva, zeleni prehod in obnova po poplavah.

Kdo bo prevzel vlogo glavnega motorja gospodarske rasti v Sloveniji, smo analizirali na povezavi.

Banka Slovenije je ob tem opozorila, da so energetski šoki za gospodarstvo posebej škodljivi, kadar jih povzroči omejena ponudba. Višji stroški energije povečujejo inflacijo, zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter slabijo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Posledice je po oceni centralne banke mogoče omejiti le z usklajenim odzivom denarne, fiskalne in drugih ekonomskih politik.

Coface: Slovenski izvoz krepita nemški cikel in farmacija

Statistični urad (Surs) je medtem v ponedeljek navzgor popravil rast slovenskega BDP v letu 2025, ki se je povečal za 1,5 odstotka. To je za 0,4 odstotne točke več kot po prvi oceni, objavljeni februarja. Rast so najbolj podpirali informacijske in komunikacijske dejavnosti, finance ter gradbeništvo, medtem ko so predelovalne dejavnosti rast zavirale, je sporočil Surs.

Kljub pozitivnemu saldu menjave s tujino v višini 3,874 milijarde evrov v tekočih cenah je rast uvoza znova prehitela izvoz. Realno se je izvoz povišal le za 0,2 odstotka, uvoz pa za 2,8 odstotka. Trgovinski pogoji so se vseeno izboljšali, saj so cene izvoza rasle hitreje (1,4 odstotka) od uvoznih (0,1 odstotka).

Analitiki zavarovalne skupine Coface ocenjujejo, da je pospešek slovenskega izvoza del širšega regionalnega trenda, ki ga pomembno poganja okrepljeno povpraševanje iz Nemčije in povezanost gospodarstev prek evropskih dobavnih verig. Slovenija pri tem izstopa, saj njen izvoz raste hitreje kot v primerljivih državah, k čemur poleg ugodnejšega nemškega cikla prispeva tudi zagon novih farmacevtskih proizvodnih zmogljivosti.

Mateusz Dadej, vodja ekonomskih raziskav za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Coface, ob tem opozarja, da okrevanje industrije spremlja tudi strukturna preobrazba predelovalnih dejavnosti. "Energetsko intenzivne panoge se še naprej soočajo z zahtevnimi razmerami, medtem ko nove zmogljivosti nastajajo predvsem v obrambni industriji, elektroniki in farmaciji," je povedal.

Po oceni analitikov Coface bi se to prerazporejanje dejavnosti lahko odrazilo tudi v povečanju števila insolventnosti, saj bodo obstoječi proizvajalci postopoma prepuščali prostor podjetjem v rastočih segmentih predelovalne industrije.