Nogometni klubi že dolgo niso več ne poosebljajo zvestobe in pripadnosti ter vira zabave za milijone navijačev – preoblikovali so se v podjetja. Gre za podjetja, ki želijo svojim lastnikom in delničarjem zagotoviti dobiček ali sprejemljivo donosnost naložbe. Nakup delnic nogometnih klubov v bistvu predstavlja zgolj način, da vlagatelji svoje naložbe razširijo na eno najbolj priljubljenih oblik zabave.
Pri lastništvu velja, da v Evropi zasebni kapital v nogometnih klubih še vedno prevladuje, nogometni velikani, kot so Manchester United, Borussia Dortmund, Juventus in Lazio, pa predstavljajo podjetja, katerih kapital sestavljajo javno dostopne delnice.
Na motive za vstop nogometnih klubov na borzo je mogoče gledati z dveh zornih kotov – povečevanja donosnosti naložb njihovih lastnikov ali zagotavljanje določene ravni dobička za lastnike. Od motivov vlagatelja je odvisno tudi, ali bo na ta način zbrana sredstva uporabil za vlaganje v stadion, in v klub pripeljal priljubljena imena iz sveta nogometa, ali pa bo ta sredstva preusmeril v finančno prestrukturiranje, kot je zmanjšanje stopnje dolga.
Preberi še
Najstniki rešujejo slovenske klubske blagajne
Svetla točka slovenska nogometa so talentirani mladi nogometaši, za katere se zanimajo tuji velikani.
13.10.2024
Kripto osvaja angleško Premier ligo
Premierligaši se soočajo z upadom prihodkov sponzorjev iger na srečo.
12.10.2024
Nogomet ostaja moški šport, saj podjetja ne vlagajo v ženske ekipe
Slaba medijska pokritost ženskega nogometa preganja sponzorje.
06.10.2024
TV pravice poganjajo nogomet, a prihodnost je nejasna
Italijanska liga je najbolj odvisna od prodaje TV pravic, ki predstavlja 56 odstotkov proračuna lige.
29.09.2024
Najboljši primer je Manchester United, ki je leta 2012 svoje delnice (IPO – prva javna ponudba) javnosti ponudil z namenom zbiranja sredstev za odplačilo dolga in ne za nakup novih igralcev.
Navijači kotacijo na borzi zato vidijo kot način za povečanje uspešnosti klubov na vseh tekmovanjih, medtem ko si vlagatelji prizadevajo doseči čim višjo tržno vrednost.
Kaj vse vpliva na gibanje tečajnic borznih nogometnih klubov
1. Zmage in porazi
Ne glede na motive, ki stojijo za odločitvami klubov za vstop na borzo, je vrednost klubov odvisna od gibanja cen delnic, te cene pa so neposredno povezane z rezultati, ki jih klubi dosegajo.
Primer Borussia Dortmund: Najbolj reprezentativen primer je Borussia Dortmund, za katerega je cena delnice štiri kroge pred koncem prvenstva v letu 2023 znašala 4,39 evra. Tri dodatne zmage in pričakovanja pred zadnjim krogom, ko bi si lahko klub z zmago zagotovil naslov prvaka, so ceno delnice povzdignile na 5,88 evra. Zapravljen naslov prvaka je privedel do padca cene delnice na 4,13 evra. Iz tega lahko sklepano, da je vrednost nogometnega kluba Borussia Dortmund neposredno povezana s tem, kako se obense na igrišču.
2. Prestopi igralcev
Primer Fenerbahçe: Cene delnic kluba Fenerbahçe so izrazito narasle julija letos, ko je klub zabeležil za razmere turškega trga rekordni prestop mladega igralca Arda Gulerja v Real Madrid za 20 milijonov evrov, z 10 milijoni evrov bonusov in 20 odstotkov od prihodnjih prodaj igralca. Takrat se je vrednost delnic povečala za 9,1 odstotka, obseg trgovanja z delnicami pa se je v primerjavi s povprečjem potrojil.
Če se osredotočimo na posebnosti nogometne industrije, se izkaže, da rezultati posameznih ekip na domačih, predvsem pa na mednarodnih tekmovanjih, neposredno vplivajo na cene delnic. Podpisovanje pogodb z igralci izboljšuje podobo kluba, kar se odraža tudi na ceni delnice.
3. Špekulacije o prevzemih klubov in nejasna vizija
Primer Manchester United: Dejstvo, da finančni trg pri špekulativni prodaji ne razlikuje med podjetji in nogometnimi klubi, se je odražalo tudi v vrednosti kluba Manchester United. Od 10. oktobra 2022 do 25. oktobra 2022 se je vrednost delnic Manchester Uniteda zvišala za približno 27 odstotkov. Glavna spodbuda za rast so bile špekulacije o morebitnem prevzemu kluba. Za britanski klub se je zanimalo več kupcev, med katerimi so bili tudi britanski milijarder Jim Ratcliffe, javni investicijski sklad Savdske Arabije, katarski vlagatelji in druga zasebna kapitalska podjetja, ki že vlagajo v šport. Vendar pa družina Glazer (takratni lastnik) kluba ni bila pripravljena prodati. Zato je bila rast vrednosti delnic kratkotrajna in se je konec novembra 2022 zaustavila, do marca 2023 pa je vrednost delnice padla za približno 16 odstotkov.
Primer Manchester United: Od slovesa Alexa Fergusona v letu 2014 klub ne blesti, poleg tega navijači niso navajeni na 'tako slabi United'. Ko je klub vstopil na newyorško borzo, je cena delnice znašala 14 dolarjev, kar je klub ovrednotilo na 2,3 milijarde dolarjev in mu zagotovilo naslov najdragocenejše ekipe na svetu v tistem času. Od takrat delnice Manchester Uniteda niso imele jasno začrtane smeri, vse do omenjenih špekulacij o prevzemu. Cena delnic se je po zaključeni sagi o prevzemu postopoma zniževala, išče pa se stabilna in dosledna zamenjava za legendarnega Fergusona. To nedvoumno vpliva tudi na trenutno vrednost kluba. Kljub temu, da se navijači Manchester Uniteda ne morejo pohvaliti z dobrimi rezultati svojega kluba, pa klub v povprečju 46 odstotkov svojih letnih prihodkov ustvari na podlagi večletne gradnje močne blagovne znamke.
4. Prodaja vstopnic in izdelkov
Poteze nogometnih klubov, pa tudi vse poteze podjetij, se izvajajo v skladu s ponudbo in povpraševanjem po njih ter v skladu z načinom vodenja podjetij. Težnja po povečanju ali zmanjšanju porabe navijačev in zabavna industrija, če lahko nogometno industrijo tako imenujemo, sta precej elastični, kar vpliva na upad prodaje vstopnic in na odločitev navijačev, da za izdelke porabijo manj. Najboljši primer tega je pandemija, ki je pretresla nogometno industrijo. Učinki pandemije so na nogometne klube vplivali z dveh strani – prihodkov od vstopnic skoraj ni bilo, prihodki od medijskih prenosov pa so dosegali rekordne vrednosti (ocenjuje se, da so ti prihodki v dveh nogometnih sezonah znašali 4,5 milijarde evrov).
5. Škandali
Primer Juventusa: Nasprotni učinek pa imajo škandali, ki spremljajo klube in ki z izrečenimi globami vplivajo na vrednost klubov – delnice Juventusa so v času škandala, ko so bili leta 2006 iz serije A izključeni zaradi vnaprejšnjega dogovarjanja o tekmah, padle z 0,67 evra na 0,39 evra.
6. Veliki sponzorski posli
Veliki sponzorski posli za klube predstavljajo pomembno postavko dohodka. Dejstvo, da podjetja za poimenovanje stadionov svojih klubov po njih plačujejo velike vsote (Etihad za Manchester City, Allianz za Bayern München), prav tako dokazuje, da sponzorstvo ne pomeni zgolj našitka na dresu. Sponzorji tekmujejo, kdo bo sponzoriral klub; spomnimo se na primer lanske sezone, ko se je Borussia odločila, da uvede dve vrsti dresov. Evonik je sponzor opreme za vsa mednarodna klubska tekmovanja, prijateljske tekme v tujini in tekme nemškega pokala, medtem ko je 1&1 Telecommunication sponzor tekem v Bundesligi.
Glavni viri prihodkov
Ko potegnemo črto in upoštevamo kontekst ekonomske dobičkonosnosti, vlagateljem, ki želijo ustvariti višje stopnje dobička, glavne vire prihodkov predstavljajo prodaja igralcev, sponzorski posli, prihodki od medijskih prenosov ter prodaja opreme in vstopnic. Tako kot pri podjetjih se lahko bruto marža izdelka (v tem primeru igralca) meri z razmerjem med prihodki, ki jih klub ustvarja z vsemi stebri dohodka od podpisa obetavnega igralca, in njegovim zaslužkom, ki obremenjuje stroškovno stran. Dobri rezultati, privlačnost za televizijske hiše in vojske navijačev lastnikom klubov prinašajo dobiček. Če ob vseh teh dejavnikih nogometni klubi svoje stroškovne strani ne obremenjujejo z obsežnimi transferji, ki vključujejo visoke plače nogometašev, so vlagatelji z ustvarjeno EBITDA maržo zadovoljni.
Stranski posli nekaterih klubov
Nogometni klubi zvestobo navijačev in prepoznavnost blagovne znamke izkoristijo tudi za vstop v druga podjetja, ki ustvarjajo prihodke. Borussia velja za enega od klubov z veliko bazo zvestih navijačev. Kako je to Borussia uporabila za ustvarjanje skoraj 30 odstotkov EBITDA? Odgovor se skriva v vstopu kluba v posle, ki so posredno povezani z nogometom, a hkrati neposredno povezani z navijači: gre za prihodke od rezervacij hotelov in avtomobilov, od letalskih, ladijskih in železniških prevozov, pa tudi od turističnih paketov, ki jih ponujajo potovalne agencije.
Motivi vlagateljev
Pozitivne strani vstopa na borzo so zelo omejene – večina jih je osredotočenih na motive vlagateljev, torej na to, ali želijo višjo donosnost naložbe ali ustvarjanje dobrih poslovnih rezultatov. Ne glede na to, katero pot izberejo, je treba vlagati v animacijo oboževalcev in ustvarjanje velike baze, saj prav to predstavlja največji vir dohodka. Po drugi strani pa sta doseganje dobrih rezultatov in prisotnost na mednarodnem prizorišču nujna, saj uspehi na tekmovanjih narekujejo tako vrednost kot tudi dobiček klubov.
Na nogometno industrijo lahko torej gledamo kot na zabavno industrijo, ki ji vsi sledimo, pri tem pa se ne zavedamo povsem, da so nogometni klubi največja podjetja v svetu zabave, od katerih so zelo odvisne modna, transportna in turistična industrija.