Poplave v osrednji Evropi: Analiza poslovanja zavarovalnic

Ciklon Boris je te dni zajel osrednjo Evropo in povzročil hude težave v Avstriji, na Češkem, Poljskem in v Romuniji, tudi na Madžarskem. Mnogi govorijo, da gre za najhujše poplave tega desetletja, ki bodo gospodarstvom povzročile milijardne škode. Po zadnjih poročilih je umrlo tudi več kot 20 ljudi.

Obilne padavine so te dni v Evropi povzročile hude težave, mnoge reke so marsikje prestopile bregove. Ocene o škodi so zaenkrat od več sto milijonov evrov do več kot milijardo evrov, je ugotovitve bonitetne agencije Morningstar DBRS povzel Reuters.

V Evropi so poplave že najdražja naravna nevarnost, pravi svetovalec za okolje Združenega kraljestva JBA Risk Management. Poplavljanje rek stane vsako leto 7,8 milijarde evrov, pričakuje pa se, da se bo ta izdatek povečeval, saj gospodarstva na območjih z visokim tveganjem poplav še naprej rastejo, podnebne spremembe pa povzročajo več in intenzivnejše padavine.

Župan svetoval evakuacijo

Na Poljskem so svarila meteorologov in hidrologov vzeli skrajno resno. Župan kraja Nysa Kordian Kolbiarz je 44 tisoč prebivalcem svetoval, naj se z dragimi osebami in najnujnejšimi stvarmi pred vodo zatečejo v višje ležeče lege. Tudi v zgodovinsko znanem kraju Wroclaw so prebivalcem določenih območij priporočili evakuacijo.

Na Madžarskem pozorno spremljajo vodostaj reke Donave, premier Viktor Orban pa je poročanju BBC odpovedal mednarodne poti zaradi "ekstremnih vremenskih pogojev in poplav na Madžarskem".

Na Češkem so v kraju Jesenik je v le nekaj dneh zapadlo petkratna količina pričakovanih mesečnih padavin. V avstrijskem kraju St. Polten je v štirih dneh zapadlo več padavin, kot jih je v rekordno mokrem letu 1950.

 

 

Poljska, romunska in avstrijska vlada so sprostile stotine milijonov evrov sredstev za nujne primere, češka vlada pa razmišlja o spremembi proračuna za leto 2024 zaradi škode, povzročene v tokratnih poplavah, poroča Euronews.

Kako se to odraža na poslovanju zavarovalnic?

Posledice poplav se bodo odrazile tudi na izkazih zavarovalnic. Denimo v Sloveniji, kjer so se lani soočali s posledicami 100-letnih poplav, so zavarovalnice ob polletju letos poročale, da je bilo za 17 odstotkov več pobranih premij za zavarovanje požara in elementarnih nesreč. "Ljudje so v prvih mesecih po nesreči pogosteje pripravljeni razširiti kritja, a se trend kmalu ustavi," so komentirali v Zavarovalnici Sava.

Kako pa kaže s poslovanjem zavarovalnic, ki delujejo na območju srednje Evrope, kjer divja Boris? 

Segment neživljenjskih zavarovanj, to so premoženjska in nezgodna zavarovanja, je zavarovalnici Allianz lani prinesel 1,2-odstotno rast dobička iz poslovanja, medtem ko so se prihodki povečali za 11,2 odstotka. "To kaže na nižje marže, ki se odražajo tudi v 0,6 odstotne točke višjem kombiniranem količniku v primerjavi z lanskim letom," je dejal analitik Bloomberg Adria Matteo Mošnja. Pojasnil je, da je deloma k temu prispevala inflacija, del pa je učinek naravnih nesreč, ki so Allianz stale 2,3 milijarde evrov ali 30 odstotkov več kot leto prej.

Letošnje poslovanje kaže, da so o marčevske poplave v južni Nemčiji imele negativen učinek v drugem četrtletju, in sicer v višini 642 milijonov evrov. "Zaradi tega je pričakovati, da bodo zdajšnje poplave, ki so tokrat najbolj prizadele centralno Evropo, na ravni celotnega leta imele še večji učinek v primerjavi z lanskim," je izpostavil.

Podobna slika je tudi pri drugem evropskem zavarovalničarju, Generaliju: "Lani so na poslovanje negativno vplivale naravne katastrofe, ki so ga stale 1,1 milijarde evrov ali 70 odstotkov več glede na leto prej." Letos se zgodba po besedah analitika ponavlja: "V drugem četrtletju je zaradi poplav v Nemčiji in Avstriji zaznati 40-odstotno rast negativnega vpliva naravnih katastrof (250 milijonov v primerjavi s 178 milijoni evrov)."

Izpostavljamo še Zurich Insurance Groupe, ki je v prvi polovici leta 2024 ustvarila višji kombinirani količnik, kot glavni razlog večjega večjega deleža stroškov v prihodkih pa navaja prav naravne katastrofe, ki so se povečale z 1,8 odstotka premij iz prve polovice leta 2023 na 2,4 odstotka v prvi polovici leta 2024.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar