Glede na komentarje članov uprav slovenskih borznih prvokategornikov je bilo v prvi polovici leta poslovanje vseh v skladu s pričakovanji. Pripravili smo pregled, kaj je še posebej zanimalo delničarje na predstavitvi polletnega poslovanja v organizaciji Ljubljanske borze. Vprašanj ni manjkalo, saj se je dogodka po oceni LJSE udeležilo več kot 200 udeležencev.
Na predstavitvi je sodelovalo sedem blue chipov z domače borze. V prvem delu smo izpostavili največje tri družbe glede na utež v indeksu SBI TOP – NLB, Petrol in Krko. V drugem delu pa predstavljamo preostale štiri – Cinkarno Celje, obe zavarovalnici in Telekom Slovenije.
Aleš Skok, Cinkarna Celje: 'Pričakujemo večje povpraševanje in marže'
V celjski cinkarni se po lanskoletni zahtevni situaciji v drugem četrtletju cikel obrača na bolje, kar je vodilo k izboljšanem povpraševanju. Ob polletju so ustvarili prihodke od prodaje v višini 100 milijonov evrov, kar je za štiri odstotke več kot v primerljivem obdobju 2023. Čisti dobiček je dosegel 7,4 milijona evrov in je za pet odstotkov večji od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta.
Preberi še
Kaj so člani uprav domačih blue chipov povedali delničarjem?
Kazalnik P/E je za indeks SBI TOP pri 8,5 točke, najvišje po letu 2021.
06.09.2024
Kako kaže novincu na Ljubljanski borzi?
Zadnji posel je bil sklenjen 19. julija, do septembra pa trgovanja ni bilo več.
05.09.2024
Koliko moram vložiti, da lahko živim od dividend slovenskih podjetij
Najbolj radodarna družba indeksa SBI TOP za lani izplačala več kot 17-odstotne dividende.
21.08.2024
Ali vrednost slovenskih blue chipov dvigujejo mali delničarji?
Tudi na globalni ravni je prisoten trend večje aktivnosti malih vlagateljev.
13.08.2024
Ob izboljšanih razmerah je delničarje zanimalo predvsem, kakšne so napovedi za drugo polovico leta. "V drugem delu leta vidimo večji potencial za rast cen titanovega dioksida (TiO2), zaradi odločitve Evropske komisije glede antidumpinških pravil proti koncu drugega četrtletja smo spremenili tudi napoved poslovanja," je dejal predsednik uprave Aleš Skok.
Prav zaradi odločitve o protidampinških ukrepih proti pigmentu kitajskega porekla so sicer na evropskem trgu zaznali postopno večanje povpraševanja. Preučevanje morebitnih protidampinških ukrepov je namreč spodbudilo nekatere evropske kupce v razmislek glede spremembe nabavnih strategij.
"Trajna uvedba znatnejših dodatnih tarif lahko povzroči izboljševanje marž evropskih proizvajalcev," pričakujejo v Cinkarni Celje.
Kot je pojasnil prvi mož cinkarne Skok, povpraševanje po titanovemu dioksidu ni večje, ampak se nakupi iz Azije vračajo v Evropo. "Zato smo optimistični glede prodaje letos. V drugi polovici polletja se je zgodil tudi preobrat, saj je azijski trg postal manj konkurenčen," je ocenil.
Kot sicer ocenjuje Skok, je še prezgodaj, da bi govorili o letu 2025, "vprašanje namreč je, ali bodo imele naše stranke povpraševanje". Kot pravi, je treba počakati na znižanje obrestnih mer in na izboljšanje razmer v gradbeništvu.
Posledično je vlagatelje zanimalo, ali bodo dražili izdelke ali povečali prodajo? "V prvi polovici smo povečali prodane količine, tako bo tudi v drugi polovici leta, ampak takrat pričakujem tudi določeno izboljšavo pri maržah in cenah," je odgovoril Skok.
Pa bi morda morali razpršiti portfelj izdelkov, da bi se izognili tveganju? Po besedah Skoka se osredotočajo na titanov dioksid, v načrtu pa imajo tudi razvoj drugih proizvodnih enot, "ampak najbolj dobičkonosen ostaja titanov dioksid".
Poleg tradicionalnih trgov še naprej delujejo tudi na trgih Severne Amerike. Delničarje je zanimalo, ali bi se lahko selili še na kakšen trg? "V ZDA smo komaj začeli, ker tam protidampinška pravila veljajo že nekaj let, zato lahko konkuriramo domačim proizvajalcem. Tam bomo nadaljevali prodajo," je dejal Skok.
Ključno pa bo po njegovih besedah tudi, kako se bodo omenjena pravila uporabljala v Evropi. "Če bodo pravila veljala, je to za nas večja priložnosti zaradi logističnih stroškov. Naš cilj je, da določen del portfelja prodajamo v ZDA, zanimivi pa sta tudi Brazilija in Indija, kjer so prav tako začeli preiskovati protidampinške prakse," je bil jasen predsednik uprave.
Skladno s strategijo so začeli tudi s programom odkupa delnic. "S tem bomo nadaljevali, saj verjamemo, da so z natančno izbranimi investicijami in dobro dividendno politiko, tovrstni odkupi odlična priložnost, kako izboljšati kapitalsko osnovo in kako povečati vrednost za vlagatelje," je ocenil Skok.
Obe zavarovalnici z visoko rastjo obsega premoženjskih zavarovanj
Po lanskem težkem letu za zavarovalnice letos kljub ukinitvi izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ob polletju videti bistveno bolje. Slovenski zavarovalni trg ostaja močno koncentriran, saj imajo štiri največje zavarovalnice 83,1-odstotni tržni delež. Vodilni položaj ohranja Zavarovalnica Triglav z 39-odstotnim tržnim deležem, na drugem mestu pa je Zavarovalnica Sava s 23,3-odstotnim.
Celotni obseg poslovanja Skupine Triglav je dosegel 943 milijonov evrov in je bil za dva odstotka manjši kot lani, a z upoštevanjem učinka izpada premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja beleži devetodstotno rast. Čisti dobiček je zaradi ugodnega gibanja škod poskočil za več kot šestkrat, na 75,4 milijona evrov.
Ob dobrih polletnih rezultatih so v skupini popravili načrte glede letošnjega poslovanja. Načrtovali so, da bo poslovni izid pred obdavčitvijo med 100 in 120 milijoni evrov. "Ob polletju ocenjujemo, da ga bomo presegli in bomo ustvarili med 130 in 150 milijoni evrov," je med drugim delničarjem povedal član upravnega odbora Uroš Ivanc. Po njegovih besedah ostajajo negotov dejavnik naravne škode, ki so običajno bolj intenzivne v drugem in tretjem četrtletju leta.
Delničarje je zanimalo, kakšne so napovedi za države v regiji, kjer je prisotna skupina. "Poleg Slovenije smo premijsko rast dosegli tudi na drugih trgih regije Adria, pa tudi v širšem mednarodnem okolju," ocenjuje Ivanc.
Dodaja, da je zavarovalni trg v večini vezan na rast BDP. "Še naprej predvidevamo, da bo gospodarska rast še naprej rasla, bo pa hitrejša zunaj Slovenije," je napovedal Ivanc. Glede na ocene Triglava naj bi se dolgoročno razvijali sektorji, povezani z demografijo.
Tako so se vlagatelji spraševali, ali so na radarju Triglava kakšne prevzemne tarče v regiji? "Osredotočenost ostaja na organski rasti na trgih, kjer smo prisotni, pa tudi na anorganski, če se pojavi priložnost," je dejal Ivanc.
Zavarovalno skupino Sava spremlja nov analitik
Dobro je ob polletju kazalo tudi Zavarovalni skupini Sava Re, saj je obseg poslovanja povečala za 14 odstotkov, na 563,8 milijona evrov. Tako je dosegla 61 odstotkov načrtovanega obsega poslovanja za vse leto 2024.
Rast je dosegla zaradi višjih cen ter zaradi večje prodaje zavarovanj. Kosmate premije pri premoženjskih zavarovanjih so na trgih v Evropski uniji dosegle večjo rast pri 17,8 odstotka, zunaj EU pa 12,5 odstotka. Pri življenjskih zavarovanjih je bila stopnja rasti nižja. V EU je dosegla 14,4 odstotka, zunaj EU pa 13,8 odstotka.
Naložbeni portfelj pozavarovalnice se je v primerjavi s koncem preteklega leta povečal za 1,6 odstotka, na 1.527,4 milijona evrov. Donosnost naložbenega portfelja je bila 2,5-odstotna, kar pomeni, da se je glede na lani povečala za 0,3 odstotne točke.
Delničarje je zanimalo, ali so s takšno stopnjo rasti zadovoljni? "Donosnost se je zvišala zaradi ugodnejšega gibanja finančnih trgov in višjih obrestnih mer investiranja. To odraža konservativno naravnan portfelj," je pojasnila članica uprave Polona Pirš Zupančič.
Trenutno vodijo tudi pogovore o novi investicijski strategiji za prihodnje leto, v sklopu katere bi v portfelj vključili tudi več delniških naložb, "a to bo odvisno od tržnih razmer".
Delnico Pozavarovalnice Sava na Bloombergu po novem spremlja analitik Raiffeisen Bank International Rok Stibrič. Svojo oceno je podal ob komcu julija, vlagateljem priporoča nakup, 12-mesečno ciljno ceno pa postavlja pri 39 evrih.
Telekom Slovenije na vrhu investicijskega cikla
Skupina Telekom Slovenije je do konca junija ustvarila 350,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Prihodke je povečala zaradi rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT-blaga in storitev, pa tudi zaradi finančnih storitev, storitev eZdravja, zavarovanj in prihodkov na veleprodajnem trgu. Čisti dobiček je dosegel 29,6 milijona evrov, kar je medletno za četrtino več.
Glede na dobre polletne rezultate ocenjujejo, da bodo letošnje načrte dosegli. "V prvem polletju smo dosegli zastavljene cilje nove strategije, ki velja do leta 2028," je dejal Samo Jošt, direktor kontrolinga.
Za investicije je skupina v šestih mesecih skupno namenila 79,7 milijona evrov. V okviru celovite modernizacije, s katero povečuje tudi pokritost in krepi zmogljivost, so v letu in pol zmogljivost mobilnega omrežja povečali za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. V letu 2025 naj bi s 5G zagotovili 99-odstotno pokritost prebivalstva.
Delničarje je zanimalo, kdaj pričakujejo vrh investicijskega cikla? "To bo letos in naslednje leto, ko bomo morali doseči obvezo glede neprekinjene pokritosti z omrežjem 5G," je odgovoril Jošt.
Kje pa vidijo največji potencial rasti? Po oceni Jošta je kibernetska varnost segment, ki najhitreje rasel. "Tudi hitreje kot naš osnovni komunikacijski segment," je dejal Jošt. V centru kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije so v prvi polovici leta zabeležili rekordno število kibernetskih napadov in varnostnih incidentov. Varnostnih dogodkov je bilo kar za trikrat več kot v enakem obdobju lani, trend pa se po njihovi oceni stopnjuje.
Vlagatelje je še zanimalo, kaj se dogaja glede tožbe, ki naj bi jo podjetje A1 Slovenija vložilo zoper Telekom Slovenije. Jošt tega ni želel dodatno komentirati, na SEOnet pa so delničarje obvestili, da tožbe niso prejeli, zato podrobnosti ne morejo komentirati.
Kljub temu so zavrnili medijske navedbe A1 Slovenija o domnevni zlorabi prevladujočega položaja pri ponujanju dostopa na veleprodajnem trgu. Telekom Slovenije je edini regulirani operater fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta na slovenskem trgu. Na tem trgu je tržni delež Telekoma Slovenije po podatkih Agencije za komunikacijske storitve in omrežja (AKOS) s 36 odstotkov v letu 2014 padel na 28 odstotkov leta 2024.