Po poplavah: Pobrane premije za zavarovanje doma na rekordu. Smo bolj ozaveščeni?

Ob nevihti Boris, ki je povzročila poplave v Srednji Evropi, poplavnega vala trepetajo vse države, skozi katere teče Donava, smo preverili, ali se je pri nas zavarovalna vrzel na področju premoženjskih zavarovanj od lani zmanjšala.

Ob polletju so zavarovalnice pobrale rekordno visoko premij za zavarovanje požara in elementarnih nesreč, je to posledica podražitev ali večje ozaveščenosti Slovencev?

Analiza znanstvenikov pri ClimaMeter – projektu, ki ga financirata EU in Francoski nacionalni center za znanstvene raziskave – je pokazala, da so vremenske ujme, kot je nevihta Boris, v zadnjih dveh desetletjih postale za 20 odstotkov intenzivnejše v primerjavi s prejšnjimi 22 leti, je poročal Bloomberg.

Poplave v Slovenije so pogoste in mnogokrat povzročajo veliko škodo, med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo večjo škodo, pa so poplave verjetno najpogostejša nesreča, so zapisali v posodobljenem dokumentu Predhodne ocene poplavne ogroženosti RS. Poplavno je ogroženih približno 300 tisoč hektarjev zemljišč (od tega več kot 200 tisoč hektarjev zemljišč ogrožajo predvsem hudourniške poplave), kar pomeni približno 15 odstotkov površine države.

Le slaba tretjina objektov primerno zavarovana

Kot opažajo v zavarovalnicah na slovenskem trgu, se ob vsaki večji naravni nesreči poveča zavedanje o potrebnosti kakovostnega zavarovanja. "Ljudje so v prvih mesecih po nesreči pogosteje pripravljeni razširiti kritja, a se trend kmalu ustavi," so povedali v Zavarovalnici Sava.

Kako so lanske poplave spremenile mišljenje Slovencev glede nujnosti zavarovanja, je denimo zanimalo tudi delničarje Nove Ljubljanske banke (NLB). "Vsaka naravna nesreča povzroči, da se ljudje zavejo, da niso primerno zavarovani. Vsak tak uničujoči pojav je izobraževalen za prebivalce," je odgovoril predsednik uprave Blaž Brodnjak.

"Čeprav se z naraščanjem pogostosti naravnih nesreč krepi zavedanje prebivalcev o tej problematiki, se v pogostosti sklenitve zavarovanj po naši oceni to še vedno ne odraža v zadostni meri," ocenjujejo v Zavarovalnici Triglav, ki ima največji delež na slovenskem trgu. Po njihovi oceni okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Temu primerljiv je tudi delež med podjetji.

"Zavarovanost objektov za poplave je še bistveno nižja," dodajajo na Triglavu. Za to nevarnost je zavarovanih okoli 30 odstotkov objektov v lasti fizičnih oseb, medtem ko delež podjetij, ki so ustrezno zavarovana proti škodam zaradi poplav, znaša le nekaj odstotkov.

Tudi v Zavarovalnici Sava opažajo, da nekoliko večji skok v zavedanju nastane po vsakokratnem ekstremnem vremenskem dogodku, vendar pa je to povečano zavedanje prepogosto kratkotrajno in se hitro vrne na predhodno raven. "Lanskoletne poplave v Sloveniji so na primer zavarovanost stanovanjskih objektov proti poplavam v prvih dveh mesecih po dogodku dvignile za približno 10 odstotnih točk, kasneje pa se je ta delež ponovno ustalil," so sporočili.

Ne glede na vse pogostejše naravne 'opomnike', da je zavarovanje pomembno, pa ostaja zavarovalna vrzel na področju premoženjskih zavarovanj pri nas velika. Študija Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) je potrdila oceno Triglava, saj je pokazala, da je ta pri poplavah pri okoli 70 odstotkov, kar pomeni, da je le 30 odstotkov objektov primerno zavarovanih.

Še slabše je na področju potresov, kjer je zavarovalna vrzel po podatkih AZN med 80 in 85 odstotki. "To je alarmanten podatek, na podlagi katerega želijo na agenciji pripraviti določene ukrepe za zmanjševanje te vrzeli," so navedli na spletni strani AZN. Za primerjavo: v Evropi je zavarovalna vrzel 65-odstotna.

Glede na obseg posledic nesreč zaradi podnebnih sprememb in inflacije cen gradnje in popravil pa je ključna tudi višina zavarovalnega kritja. Ta je po oceni zavarovalnic še vedno prenizka v primerjavi z vrednostjo premoženja.

Več zavarovanj ali samo višje premije?

Ob polletju je obračunana zavarovalna premija za zavarovanje požara in elementarnih nesreč pri naših zavarovalnicah dosegla 107,5 milijona evrov, kažejo podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). To je skoraj 17 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lani, ko so pobrali skoraj 92 milijonov evrov premij.

V prvem četrtletju (zadnji dostopni podatki) je bilo sklenjenih skoraj 150 tisoč zavarovanj za požar in elementarnih nesreč. Zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse škode na zgradbah in opremi, ki nastanejo zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, poplave, izliva vode ali drugih vzrokov.

"Podatki o zavarovanju požara in elementarnih nesreč, v katerega se lahko vključi dodatno kritje za primer poplave, iz leta 2023 v primerjavi z letom prej kažejo, da je število sklenjenih zavarovanj naraslo predvsem v drugi polovici leta, medtem ko se je rast v prvem kvartalu letošnjega leta glede na isto obdobje lani že umirila," ocenjujejo na zavarovalniškem združenju. 

Največ premij je v prvem četrtletju za neživljenjska zavarovanja pobrala zavarovalnica Triglav, in sicer skoraj 220 milijonov evrov, kar je devetodstotna rast glede na enako lansko obdobje. S tem dosega več kot 40-odstotni tržni delež, z dobrimi 30 odstotki pobranih premij za neživljenjska zavarovanja v prvem četrtletju pa sledi Zavarovalnica Sava.

Vprašanje pa je, ali je rekorden obseg obračunanih premij zgolj posledica podražitev, ki so jih uvedli v zavarovalnicah. Kot smo namreč poročali, so se zavarovalne premije za motorna vozila povprečno podražile za več kot petino, domska zavarovanja pa za približno 15 odstotkov.

Usodna je bila kombinacija povišane inflacije, vremenskih ujm in škodne pogostnosti lani. "Če želimo držati obljubo in zavarovancem povrniti škodo v celoti, je bil potreben popravek zavarovalnih vsot, zaradi česar so višje zavarovalne premije," so pojasnili v Zavarovalnici Sava.

Avgustovske poplave so neizogibno podražile tudi zavarovanje doma. "Polovica objektov, ki so bili pri nas zavarovani in hkrati prizadeti zaradi poplave, je bilo umeščenih v območja, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot poplavno ogrožena. Številni zavarovanci tako niso imeli sklenjenega kritja za poplave ali pa so bile zavarovalne vsote v primerjavi s škodo prenizke," so zapisali na Triglavu.

Na podlagi te izkušnje in glede na napovedi strokovnjakov, da bodo vremenske skrajnosti vse pogostejše, in še intenzivnejše, so zavarovalne vsote uskladili z inflacijskimi gibanji ter jih še dodatno povišali za nevarnost poplav. Višina premije je odvisna od več dejavnikov, med drugim od velikosti zavarovane nepremičnine, izbranega paketa zavarovanja, izbora zavarovanih nevarnosti in višine zavarovalnih vsot.

"Na zavarovalnih policah, ki ne vključujejo kritja poplave, je premija v povprečju 16 odstotkov višja, kot je bila pred lansko prenovo zavarovanja, na policah s kritjem poplave pa v povprečju do 25 odstotkov," so sporočili s Triglava. Tudi v Zavarovalnici Sava so pri domskih zavarovanjih v decembru 2023 povišali premije za kritje tveganja poplave med 20 do 25 odstotkov. Iz zavarovalnice Generali pa so sporočili, da so se premije domskih zavarovanj v zadnjih letih v povprečju povišale za približno 15 odstotkov.

Čeprav je večina zavarovalnic lani v poslovnih poročilih opisala kot leto, ki so ga zaznamovali "ekstremni množični škodni dogodki", pa so pod črto poslovale pozitivno. Lani so zavarovalnice skupaj ustvarile 49,6 milijona evrov dobička, bistveno manj kot leto prej, ko je dobiček dosegel 180 milijonov evrov.  Še večji je bil leta 2021, in sicer 210 milijonov evrov, kažejo podatki AZN.

"Po naravnih nesrečah, ki se zgodijo bodisi pri nas bodisi v soseščini, se povpraševanje in število sklenjenih zavarovanj sicer nekoliko poveča, a običajno kmalu spet umiri ali vrne na podobno raven kot pred tem," so zapisali pri Triglavu. Podoben pojav so zaznali tudi po lanskoletnih poplavah, ko se je delež zavarovanosti za to nevarnost nekoliko povišal. "Po poplavah, ki so nekatere regije prizadele pred nekaj dnevi, pa za zdaj ne zaznavamo povečanega povpraševanja po zavarovanju za kritje škode zaradi poplave," ocenjujejo.

Obe zavarovalnici z visoko rastjo obsega premoženjskih zavarovanj

Po lanskem težkem letu za zavarovalnice letos kljub "ukinitvi" izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ob polletju videti bistveno bolje. Celotni obseg poslovanja Skupine Triglav je dosegel 943 milijonov evrov in je bil za dva odstotka manjši kot lani, a z upoštevanjem učinka izpada premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja beleži devetodstotno rast. Čisti dobiček je zaradi ugodnega gibanja škod poskočil za več kot šestkrat, na 75,4 milijona evrov.

Ob dobrih polletnih rezultatih so v skupini popravili načrte glede letošnjega poslovanja. Načrtovali so, da bo poslovni izid pred obdavčitvijo med 100 in 120 milijoni evrov. "Ob polletju ocenjujemo, da ga bomo presegli in bomo ustvarili med 130 in 150 milijoni evrov," je med drugim delničarjem povedal član upravnega odbora Uroš Ivanc. Po njegovih besedah ostajajo negotov dejavnik naravne škode, ki so običajno bolj intenzivne v drugem in tretjem četrtletju leta. 

Delnica Zavarovalnice Triglav je od začetka lanskoletnih poplav 4. avgusta pa do 17. septembra zrasla za skoraj 14 odstotkov.

Dobro je ob polletju kazalo tudi Zavarovalni skupini Sava Re, saj je obseg poslovanja povečala za 14 odstotkov, na 563,8 milijona evrov. Tako je dosegla 61 odstotkov načrtovanega obsega poslovanja za vse leto 2024. Delnica druge naše zavarovalnice, ki je na borzi, je zrasla še bistveno več kot Triglav, in sicer je od začetka lanskoletnih poplav pridobila 60 odstotkov.

Rast je dosegla zaradi višjih cen ter zaradi večje prodaje zavarovanj. Kosmate premije pri premoženjskih zavarovanjih so na trgih v Evropski uniji dosegle večjo rast pri 17,8 odstotka, zunaj EU pa 12,5 odstotka. Pri življenjskih zavarovanjih je bila stopnja rasti nižja. V EU je dosegla 14,4 odstotka, zunaj EU pa 13,8 odstotka.

Dopolnjeno z odgovorom Zavarovalnice Sava.