Kaj čaka slovensko gospodarstvo – napovedi IMF, Umar in Banke Slovenije

Napovedana visoka rast državnih investicij v Nemčiji, v letu 2026 za kar deset odstotkov, bo ugodno vplivala tudi na slovensko gospodarsko rast, je ob predstavitvi najnovejših gospodarskih napovedi povedala Arjana Brezigar, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije.

Pozitiven učinek bo tako neposreden zaradi večje aktivnosti v Nemčiji, največji slovenski trgovinski partnerici, kot tudi posreden, prekdrugih trgovinskih partneric Slovenije, na primer Avstrije, je povedala Brezigar.

Višja rast, nižja inflacija

Gospodarske napovedi za Slovenijo v prihodnjih letih so v glavnem ugodne; gospodarska rast naj bi se povišala, inflacija naj bi padla, zaposlenost pa bo ostala visoka, kažejo napovedi IMF, Banke Slovenije in vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Gospodarska rast v prihodnjih letih bo slonela na povečanju investicij države, ugotavlja Banka Slovenije. Investicijska aktivnost države, povezana zlasti s koriščenjem sredstev EU, se bo po napovedi delno prelila tudi v zasebne investicije. Teh bo več zaradi zniževanja negotovosti v zunanjem okolju in ugodnega vpliva znižanj obrestnih mer.

Gospodarska rast se bo povišala na 2,2 odstotka v letu 2026 in 2,4 odstotka v letu 2027, v letu 2028 pa se bo umirila na 2,1 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.

Kljub rasti plač in cen hrane naj bi se inflacija v prihodnjih letih postopoma znižala z letošnjih 2,5 odstotka na 2,3 odstotka leta 2026 in 2,2 odstotka leta 2027 ter se v letu 2028 ustalila pri dveh odstotkih, kar je tudi ciljna vrednost centralne banke.

Razkorak med zasebnim in javnim sektorjem

Ob pomanjkanju delovne sile bo brezposelnost ostala nizka, plače pa bodo še naprej rasle. Nominalno v poprečju za 5,4 odstotka letno napoveduje Banka Slovenije, kar pomeni, da bo rast plač tudi v prihodnjih letih presegala stopnjo inflacije.

Pri Banki Slovenije ob tem opozarjajo na "vse večji razkorak med zasebnim in javnim sektorjem". V zasebnem sektorju ob upočasnjeni rasti plač zaposlenost nadalje upada, v javnem pa se nadaljuje izrazita rast plač in zaposlovanja, ugotavlja Banka Slovenije.

Tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Sloveniji napoveduje rast plač nad stopnjo inflacije in nizko brezposelnost. Število brezposelnih naj bi naslednje leto še nekoliko padlo, z letošnjih 45.100 na 44.500 v letu 2026.

Preberite, kakšne so bile razmere na trgu dela v letu, ki se počasi izteka, in kakšne so napovedi za naslednje leto.

Vendar ekonomisti hkrati opozarjajo na tveganja za slovensko gospodarstvo in finance – tudi zaradi relativno visokega proračunskega primanjkljaja.

Visoka državna poraba omejuje možnost ukrepanja

S tem ko bo država tudi v prihodnjih letih ohranjala proračunski primanjkljaj blizu mejnih treh odstotkov BDP, bo imela "omejen fiskalni prostor", če bi prišlo do kakšnega šoka, kot je povedala Arjana Brezigar.

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je novembra ob obisku Slovenije prav tako opozorila na visok primanjkljaj slovenskega proračuna.

"Strokovne službe svetujejo, da bi bilo smiselno ciljati na manjši primanjkljaj z uvedbo ukrepov za omejevanje tekoče porabe. To bi pomagalo zagotoviti, da bo imela država dovolj fiskalnega prostora za soočanje s prihodnjimi izdatkovnimi potrebami," so zapisali pri IMF v zadnjem poročilu po obisku Slovenije.

 

Izpostavili so naraščajoče stroške za pokojnine in zdravstvo zaradi staranja prebivalstva ter višje izdatke na področju obrambe in zelenega in digitalnega prehoda.

Projekcije IMF napovedujejo, da bo primanjkljaj sektorja država do leta 2030 ostal pri približno 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda, javni dolg pa pri okoli 65 odstotkih bruto domačega proizvoda.

Tisoč evrov na mesec - kakšen bo vpliv dviga minimalne plače? ''Napovedani dvig minimalne plače bo prek višje zasebne potrošnje ugodno vplival na rast BDP,'' je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Obenem bo povzročil pritisk na dvige v celotni plačni vertikali. S tem se bo povečal tudi pritisk na rast cen oziroma inflacijo, je povedal Dolenc. Banka Slovenije v najnovejši decembrski analizi makroekonomskih gibanj še ni upoštevala učinka dviga minimalne plače v 2026. Minister Luka Mesec je govoril celo o dvigu na tisoč evrov neto. Kako se je na to odzval premier Robert Golob, pišemo na povezavi.

 

IMF Sloveniji priporoča nadaljnje reforme javnega sektorja, učinkovitejše pobiranje davkov, znižanje javnega primanjkljaja in povečanje produktivnosti z višjimi investicijami v raziskave in razvoj.

Nizka rast produktivnosti

Tako Banka Slovenije kot IMF sta posebej opozorila na problem nizke rasti produktivnosti, kar bo zavrlo rast BDP, tudi zaradi pomanjkanja delavcev.

"Za krepitev dolgoročnejše gospodarske rasti so potrebne celovite strukturne reforme, usmerjene v večje naložbe in produktivnost. Vztrajno pomanjkanje usposobljene delovne sile, obremenjujoči administrativni in regulativni postopki, razdrobljen inovacijski ekosistem ter omejeno financiranje mladih in inovativnih podjetij zavirajo naložbe – zlasti naložbe v neopredmetena sredstva, ki so ključno gonilo inovacij in rasti produktivnosti," opozarjajo pri IMF.