Napoved predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin na izdelke iz EU bi lahko močno vplivala na kmetijski sektor, s tem pa tudi na prehransko industrijo, ki se zanaša na surovine iz kmetijstva. Čeprav so napovedane carine primarno usmerjene na industrijske izdelke, kot so avtomobili, obstaja možnost, da bo EU odgovorila s povračilnimi ukrepi, vključno s carinami na ameriške kmetijske izdelke.
Če bi ZDA uvedle carine na kmetijske in prehranske proizvode, bi se evropskim podjetjem zmanjšala prodaja, povišali bi se izvozni stroški, prav tako pa bi bila možna preusmeritev na druge trge. Med najbolj prizadetimi bi lahko bila podjetja, kot so Nestlé, Danone in Unilever, pod pritiskom pa bi bil tudi sektor kmetijskih kemikalij.
Rezultati hrvaških podjetij Atlantica in predvsem Podravke bodo pokazali, ali se bodo trgovinske napetosti občutile tudi v naši regiji. Podravka je namreč z odprtjem ameriškega trga pridobila nov zagon, saj je izključno ekonomska cona (EEZ) in čezmorska regija v letu 2024 rasla za 22,2 odstotka na leto, kar je bil največji delež v rasti prodaje hrane. Ta trg je v letu 2024 prispeval skoraj 14 odstotkov prihodkov skupine Podravka (v letu 2023 je 11 odstotkov). Morebitne carinske omejitve bi lahko upočasnile ta trend in vplivale na prihodke podjetja.
3 scenariji možnega razpleta
Objavljamo tri scenarije, od katerih le prvi vodi do znižanja cen kmetijskih proizvodov. Po predvidenih možnostih pričakujemo, da se bo primarno izvajal drugi scenarij, dokler ne bodo izčrpane vse možnosti. Dodatni izziv za ameriški trg bi bila motnja v dobavni verigi, če bi se uvoz usmeril k trgovinskim partnerjem iz drugih držav kot novim dobaviteljem, kar bi povzročilo turbulence na svetovnem trgu.
1. Ukrepi bi lahko negativno vplivali na ameriške kmete, saj bi se zmanjšal njihov izvoz v EU, kar bi lahko povzročilo presežno ponudbo na domačem trgu in posledično znižalo cene kmetijskih proizvodov. Če bi se to zgodilo, bi se prihodki ameriških kmetov zmanjšali, pri čemer bi lahko država posredovala s subvencijami ali podporami, da bi nadomestila škodo.
2. Ker je malo verjetno, da bodo ameriški kmetje lahko zadovoljili celotno povpraševanje po kmetijskih surovinah, bi lahko domači proizvajalci zaradi zmanjšane konkurence ponudili višje cene za svoje izdelke.
3. Če ameriški trg ne bo v celoti zadovoljen z lastno kmetijsko proizvodnjo, bo uvoz neizogiben. V tem primeru bi se surovine za prehranski sektor podražile zaradi višjih vhodnih cen iz uvoza. Na koncu bi celotne stroške podražitve nosili kupci zaradi prenosa višjih cen surovin na končne izdelke.
Na svetovnem trgu bi izvozne države, ki bi bile neposredno prizadete zaradi ameriških carin, lahko svoje izdelke preusmerile na druge trge. To bi lahko povzročilo presežno ponudbo in upad cen v drugih delih sveta. Na primer, če bi Brazilija preusmerila izvoz soje iz ZDA na trg EU, bi se evropski proizvajalci srečali z večjo konkurenco in nezmožnostjo določanja cen.
Velike evropske kmetijske in prehranske družbe so močno odvisne od prodaje na ameriškem trgu. Če bi ZDA uvedle carine na njihove izdelke, bi to lahko resno vplivalo na njihove poslovne rezultate.
Preberi še

ZDA razmišljajo o enomesečni odložitvi avtomobilskih carin za Kanado in Mehiko
Avtomobilski proizvajalci pravijo, da bodo carine zvišale cene in ogrozile dobavno verigo.
05.03.2025

Trump se bo danes odločil glede olajšav za Kanado in Mehiko, pravi minister za trgovino
Minister za trgovino Howard Lutnick pravi, da bi do olajšav lahko prišlo v avtomobilskem sektorju.
05.03.2025

Carine, protesti demokratov: Ključni poudarki Trumpovega govora
Na enem mestu smo zbrali glavne poudarke Trumpovega govora v ameriškem kongresu.
05.03.2025

Farmacevti s posebnimi skupinami nad Trumpove carine
Farmacevti oblikujejo delovne skupine za soočanje s tveganji Trumpove carinske vojne.
04.03.2025
Nestlé kot eden vodilnih svetovnih proizvajalcev hrane in pijače že leta beleži stabilen delež prihodkov z ameriškega trga. Močna prisotnost prek blagovnih znamk, kot so kava Nespresso, sladkarije KitKat, hrana za hišne ljubljenčke Purina in otroška hrana Gerber, bi lahko bila ogrožena zaradi carinskih omejitev. ZDA so ključen trg za Danonejeve blagovne znamke rastlinskega mleka Activia, Evian in Silk, ki bi lahko bile resno prizadete v smislu prihodkov.
Podobno velja za Unileverjeve znamke, kot so majoneza Hellmann’s, sladoled Ben & Jerry’s in Magnum. Čeprav Bayer ni prehransko podjetje, kot lastnik Monsanta ustvarja velik del prodaje v ZDA s semeni in pesticidi. Trgovinske napetosti bi lahko motile oskrbo s kmetijskimi kemikalijami, kar bi posledično vplivalo na svetovne cene hrane.
Vpliv na pivovarsko industrijo
Pivo bi se v ZDA lahko podražilo zaradi višjih stroškov embalaže, medtem ko bi lahko cene surovin, kot sta koruza in pšenica, upadle, če bi druge države zmanjšale uvoz iz ZDA. V Evropi bi presežna ponudba lahko znižala cene pivskega ječmena, vendar bi rastoči stroški prevoza in embalaže lahko ublažili te učinke.
Ameriške pivovarne bi lahko prešle na dražje domače vire pivskega ječmena, kar bi povišalo ceno piva v ZDA, medtem ko bi zmanjšan izvoz v ZDA povzročil presežno ponudbo v Evropi in znižal cene. Carine na pšenico bi lahko znižale cene v EU zaradi presežne ponudbe, medtem ko bi omejen izvoz iz ZDA lahko povišal domače cene.
Ker ZDA že proizvajajo veliko koruze, carine ne bi imele velikega neposrednega vpliva na pivovarsko industrijo, vendar bi lahko povračilni ukrepi drugih držav povzročili upad cen ameriške koruze zaradi zmanjšanega izvoza. Kot velik proizvajalec hmelja ZDA ne bi bile močno prizadete zaradi uvoznih carin, vendar bi evropski povračilni ukrepi lahko znižali ceno ameriškega hmelja, hkrati pa povišali stroške za evropske pivovarne.