Trump težko ustavlja kitajski vzpon na področju umetne inteligence

Čeprav ameriški predsednik Donald Trump ostro nasprotuje pozivom prvega moža Anthropica Daria Amodeija k počasnejšemu razvoju umetne inteligence, se oba strinjata pri enem ključnem vprašanju: ZDA ne smejo dopustiti, da bi jih Kitajska dohitela. Težava je, da ima Washington pri tem vse manj učinkovitih vzvodov.

Amodei je v obsežnem eseju "We Must Pace the Frontier" pozval k ohranitvi omejitev pri izvozu najnaprednejših čipov na Kitajsko, strožjemu nadzoru tihotapljenja polprevodnikov ter ukrepom proti nepooblaščenemu prenosu znanja iz ameriških modelov v kitajske sisteme. Po njegovem bi morale demokratične države ohraniti čim večjo tehnološko prednost pred avtoritarnimi tekmeci.

Trumpova administracija medtem ohranja omejitve za najnaprednejše čipe in opremo za njihovo proizvodnjo, vendar je hkrati pripravljena dovoliti prodajo nekaterih manj zmogljivih procesorjev, med njimi Nvidiinih H200. Kitajska se jim je doslej večinoma izogibala, saj želi okrepiti lastno industrijo polprevodnikov.

Washington prav tako za zdaj ni bistveno zaostril ukrepov proti tihotapljenju čipov prek jugovzhodne Azije. Previden ostaja tudi pri sankcijah proti kitajskim podjetjem, ki jih ameriške oblasti sumijo sistematičnega črpanja znanja iz ameriških modelov.

Ključni izziv za Washington je, kako omejevati tehnološki vzpon Kitajske, ne da bi Peking odgovoril z ukrepi, ki bi prizadeli tudi ZDA. Posebej občutljivo je vprašanje redkih zemelj, ki so pomembne za številne visokotehnološke izdelke, od natančno vodenih raket do dronov. Trump in Xi Jinping sta lani dosegla začasni dogovor, po katerem je Kitajska zagotovila dobavo teh surovin, ZDA pa so omilile del carin. Dogovor bi lahko podaljšala prihodnji teden ob Xijevem obisku Bele hiše.

"Washington mora zdaj ravnati previdno, saj ima Peking na voljo učinkovitejša povračilna sredstva, med njimi omejitve izvoza redkih zemelj," pravi Kyle Chan, raziskovalec v centru John L. Thornton China Center pri Brookings Institution. Opozarja tudi, da je ameriški razmah umetne inteligence odvisen od številnih komponent za podatkovne centre, ki prihajajo iz Kitajske. Kljub omejitvam je Kitajska v zadnjih letih vztrajno zmanjševala zaostanek za ZDA na področju umetne inteligence. Xi v razvoj domače tehnološke industrije usmerja velike vsote, saj želi državo čim bolj osamosvojiti vzdolž celotne tehnološke verige. Pri proizvodnji najnaprednejših čipov Kitajska še zaostaja, pri modelih pa se razlika hitro zmanjšuje.

Ameriški predsednik Donald Trump išče načine, kako omejiti kitajski tehnološki vzpon, ne da bi pri tem sprožil nove povračilne ukrepe Pekinga.

Rešitve podjetij, kot sta DeepSeek in Moonshot AI, se po zmogljivostih vse bolj približujejo vodilnim ameriškim modelom, pogosto pa so precej cenejše za uporabo. S tem postajajo neposredna konkurenca podjetjem iz Silicijeve doline, kot sta Anthropic in OpenAI, in bi jim lahko postopoma prevzemale del trga.

Trumpova administracija, ameriške varnostne službe in razvijalci umetne inteligence kitajska podjetja že dlje obtožujejo, da pri razvoju svojih modelov uporabljajo znanje ameriških sistemov. Gre za tako imenovano destilacijo, postopek, pri katerem zmogljivejši model pomaga pri razvoju manjšega in učinkovitejšega. Sama metoda je običajen del razvoja AI, sporna pa postane, kadar podjetje za to brez dovoljenja uporablja tuje modele.

V Washingtonu zato razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi kaznovali kitajska podjetja, če bi se izkazalo, da na nedovoljen način kopirajo ameriške tekmece. Precej težje pa bo zapreti drugo vrzel: kitajska podjetja lahko najzmogljivejše ameriške čipe še vedno najemajo na daljavo prek podatkovnih centrov v jugovzhodni Aziji. Nadzor nad tem je za ZDA še zahtevnejši po lanskih trgovinskih sporih, ki so poslabšali odnose z nekaterimi državami v regiji.

Tekmovanje se medtem širi tudi zunaj ZDA in Kitajske. Huawei Technologies, največji kitajski tekmec Nvidie, se je denimo potegoval za gradnjo podatkovnih centrov za umetno inteligenco za egiptovsko vlado. To je v Washingtonu sprožilo zaskrbljenost in prizadevanja, da bi ZDA ponudile konkurenčno alternativo.

 

 

"Obe državi umetno inteligenco vidita kot eno ključnih, morda celo najpomembnejšo areno strateškega tekmovanja," pravi Daniel Remler, višji raziskovalec pri Center for a New American Security. V času Bidnove administracije je na ameriškem State Departmentu vodil politiko na področju umetne inteligence, pred dvema letoma pa sodeloval tudi v prvem ameriško-kitajskem dialogu o AI. "Toda voditelji in najvišji oblikovalci politik na obeh straneh morajo umetno inteligenco obravnavati v širšem kontekstu vseh drugih vprašanj, s katerimi se soočajo – od vojne v Iranu do redkih zemelj."

Tekma za tehnološko prednost vse bolj zaostruje odnose med ZDA in Kitajsko. Ameriške oblasti kitajska podjetja obtožujejo, da z uporabo tako imenovane destilacije v velikem obsegu izkoriščajo intelektualno lastnino ameriških laboratorijev za umetno inteligenco. Anthropic je prejšnji teden šel še korak dlje in družbo Moonshot AI obtožil, da je skoraj 300.000 uporabniških zahtev preusmerila skozi Claude, rezultate pa nato predstavljala kot svoje.

AI postaja novo žarišče med ZDA in Kitajsko

Ta vprašanja bodo predvidoma v ospredju tudi na pogovorih med ameriškimi in kitajskimi predstavniki, načrtovanih ob vrhu med Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom 24. septembra. Po besedah visokega predstavnika Bele hiše bo umetna inteligenca pomembna tema tudi na srečanju obeh voditeljev. Trump naj bi se v zadnjih dneh pogovarjal z več vodilnimi v tehnološki industriji in preverjal njihova stališča do najnovejših razprav o varnosti AI.

Kitajska ameriške očitke zavrača kot neutemeljene in Washington obtožuje "dvojnih meril", s katerimi naj bi omejeval konkurenco. Peking je ob tem napovedal odločen odgovor na morebitne nove ukrepe proti kitajskim podjetjem.

Če želi Washington sodelovanje na področju umetne inteligence, bi moral po mnenju Pekinga najprej odpraviti del ukrepov, ki jih Kitajska razume kot poskus omejevanja njenega tehnološkega razvoja, med njimi izvozne omejitve in uvrščanje podjetij na ameriške črne sezname, pravi Jiang Tianjiao, raziskovalec pri Center for Global AI Innovative Governance in izredni profesor na Univerzi Fudan v Šanghaju.

"Kitajska že ves čas poudarja, da je za dialog, zlasti o občutljivih tehnoloških vprašanjih, najprej potrebno politično zaupanje," pravi. "To pomeni medsebojno spoštovanje in izogibanje nepotrebnim trenjem v dvostranskih odnosih."

 

 

Kitajska bi lahko nadzor nad distilacijo zaostrila tudi zaradi lastnih varnostnih pomislekov. Na spletnih platformah, kot je Taobao, trgovci ponujajo polnjenje računov in že pripravljene profile za Claude, poizvedbe pa prek domačih posredniških storitev usmerjajo na strežnike v tujini. Na Kitajskem se je za takšne posrednike uveljavil izraz "API transit stations".

Takšne storitve vse bolj zanimajo regulatorje, predvsem zaradi tveganja odtekanja podatkov in dejavnosti pomembnejših uporabnikov. To bi lahko odprlo pot ciljno usmerjenim ukrepom, saj kitajske varnostne službe vse bolj omejujejo odvisnost od tuje infrastrukture umetne inteligence, je ta teden v spletnem zapisu opozoril Lyu Yizhou, odvetnik pri Shanghai Qianpeng Law Firm.

Ko sta se ZDA in Kitajska nazadnje uradno pogovarjali o umetni inteligenci maja 2024, je imel Washington precej večjo prednost. Kitajska je bila takrat še več mesecev oddaljena od svojega "trenutka DeepSeek", redkih zemelj pa še ni uporabljala kot vzvoda proti ameriškim izvoznim omejitvam.

Od takrat se je razmerje moči precej spremenilo. Xi je omejitve pri redkih zemljah uporabil kot pogajalsko orodje in s tem prispeval k temu, da je Trump omilil nekatere zelo visoke carine. Peking je hkrati uspel preprečiti tudi uvedbo pravila, ki bi občutno razširilo krog kitajskih podjetij, izpostavljenih ameriškim sankcijam.

 

 

Kitajska ima vse pomembnejšo vlogo na svetovnih trgih in v dobavnih verigah napredne industrije, od električnih vozil in opreme za čisto energijo do dronov. Washington je na njen vzpon odgovoril z omejevanjem dostopa nekaterih kitajskih izdelkov do ameriškega trga zaradi pomislekov glede nacionalne varnosti. Med zadnjimi ukrepi sta bila tudi dejanska prepoved kitajskih humanoidnih robotov in električnih pretvornikov. Peking je odgovoril z dodatnimi omejitvami pri izvozu dronov in sankcijami proti ameriškim subjektom.

Napetosti bi se lahko še stopnjevale. V ameriškem kongresu je v obravnavi dvostrankarski predlog zakona, ki bi omejil možnost kitajskih podjetij, da do Nvidiinih čipov dostopajo na daljavo prek storitev računalništva v oblaku. Enako vrzel preučuje tudi Urad za industrijo in varnost pri ameriškem ministrstvu za trgovino, ki nadzira izvozne omejitve za polprevodnike.

Toda izvajanje takšnih ukrepov ne bo preprosto.

"To bi zahtevalo določeno raven nadzora nad podatkovnimi centri v več državah, predvsem v jugovzhodni Aziji in na Japonskem," pravi Kyle Chan iz Brookings Institution. "Kot pri vseh poskusih omejevanja kitajskega dostopa do naprednih čipov za umetno inteligenco tudi tu ne bo enostavne, črno-bele rešitve. Učinek bo odvisen od obsega ukrepov in od tega, kako dosledno jih bodo oblasti izvajale."