Ko se srečata pariški Place Vendôme in Dunaj, rezultat ni le razstava nakita, temveč srečanje dveh institucij, ki ju povezuje ista ideja: da lahko vrhunsko oblikovanje, mojstrska obrt in čas ustvarijo vrednost, ki presega trenutne modne trende.
Razstava Glanzstücke: High Jewelry Van Cleef & Arpels × Masterpieces from the MAK Collection v dunajskem Muzeju uporabne umetnosti (MAK) združuje približno 500 eksponatov – okoli 300 kreacij hiše Van Cleef & Arpels in približno 200 mojstrovin iz muzejske zbirke.
Gustav Klimt – motiv cvetja s friza jedilnice v Palači Stoclet v Bruslju. Foto: Van Cleef & Arpels
Razstava je razdeljena na šest tematskih sklopov: Potovanja, Arhitektura, Ritmično oblikovanje, Na odru, Metamorfoza ter Narava in kozmos. Raziskuje povezave med nakitom, umetnostjo, arhitekturo in uporabnim oblikovanjem. Scenografijo je zasnoval japonski arhitekt Tsuyoshi Tane, ki obiskovalce vodi skozi vsebinske sklope v nekakšnem labirintu (ne)pričakovanih povezav.
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Van Cleef & Arpels
Poglej Galerijo
Za hišo Van Cleef & Arpels, ustanovljeno leta 1906 na pariškem trgu Place Vendôme, je dediščina eden ključnih elementov njene identitete. Hiša danes hrani več kot 3.000 zgodovinskih kreacij visokega nakita, ur in dragocenih predmetov, kar predstavlja eno najpomembnejših korporativnih zbirk v svetu luksuza.
Ilustracija Fritza Zeymerja iz leta 1907, ustvarjena za program dunajskega kabareta Fledermaus, predstavlja trajen zapis o minljivih zabavnih vsebinah tega nočnega kluba. Foto: Van Cleef & Arpels
Temelje zbirke je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postavil Jacques Arpels, ko je začel sistematično odkupovati zgodovinske kose hiše in jih vračati v arhiv. Zamisel, da luksuzna znamka skrbno ohranja lastno zgodovino, je bila takrat precej nenavadna, danes pa velja za eno ključnih strategij največjih luksuznih hiš.
Na razstavi so poleg nakita predstavljeni tudi uporabni predmeti, med njimi ta elegantna kozmetična torbica z začetka 20. stoletja. Foto: Van Cleef & Arpels
Razstava na Dunaju kaže, kako se ta strategija preoblikuje v kulturni kapital.
Obiskovalce že na začetku razstave pričaka zgodovinski model jahte Varuna iz leta 1906, izdelan iz zlata, srebra in jaspisa. Nasproti mu je razgrnjena portugalska preproga z začetka 17. stoletja, ki izvira iz Srednje Azije. Skupaj pripovedujeta zgodbo o potovanjih, raziskovanju in navdušenju nad oddaljenimi kulturami – motivih, ki so zaznamovali tako dekorativno umetnost kot tudi visoko draguljarstvo.
Portugalska preproga z začetka 17. stoletja. Foto: Van Cleef & Arpels
V delu, posvečenem arhitekturi, posebno mesto pripada Minaudière, večerni torbici, ki jo je hiša Van Cleef & Arpels patentirala leta 1933. Ta predmet je združil funkcionalnost in estetiko ter postal eden prvih luksuznih dodatkov, ki je na novo opredelil mejo med nakitom in vsakdanjimi uporabnimi predmeti.
Minaudière, večerna torbica, ki jo je hiša Van Cleef & Arpels patentirala leta 1933. Foto: Van Cleef & Arpels
Poleg nje je kartaška miza ustvarjalca cesarskega pohištva Davida Roentgena iz leta 1775 – tehnično mojstrsko delo s skritimi mehanizmi in premičnimi površinami, primer, kako se inovacija lahko skriva za elegantnim oblikovanjem.
Ogrlica Zip predstavlja eno največjih inovacij v zgodovini nakita 20. stoletja. Foto: Van Cleef & Arpels
Eden najpomembnejših eksponatov je legendarna ogrlica Zip. Patentirana leta 1938, prvič pa izdelana leta 1950, kreacija predstavlja eno največjih inovacij v zgodovini nakita 20. stoletja.
Navdihnjena z zadrgo na pilotskih uniformah se ogrlica z enim samim gibom lahko preoblikuje v zapestnico. Danes so zgodnji primerki ogrlice Zip med najbolj iskanimi zbirateljskimi kosi hiše in redno dosegajo visoke rezultate na mednarodnih dražbah.
Ogrlica Izmir. Foto: Van Cleef & Arpels
Posebno pozornost pritegne tudi tehnika Mystery Set, patentirana leta 1933. Pri tej tehniki kovinska konstrukcija pod dragimi kamni ostane popolnoma skrita, kar ustvari učinek, kot bi kamni lebdeli brez vidnih spojev.
Chrysanthemum in tehnika Mystery Set predstavljata enega najzahtevnejših primerov draguljarske obrti. Foto: Van Cleef & Arpels
Broška Chrysanthemum, izdelana s takšno tehniko, predstavlja enega najzahtevnejših primerov draguljarske obrti. Prav zaradi tehnične zapletenosti se Mystery Set tudi danes šteje med največje dosežke hiše Van Cleef & Arpels.
Na razstavi so predstavljene tudi dragocene broške, ki sta jih nosili dve ikoni 20. stoletja – operna diva Maria Callas in igralka ter pevka Marlene Dietrich.
Broška Marlene Dietrich. Foto: Van Cleef & Arpels
Zgodba o vrednosti teh predmetov ni zgolj umetniška. Trg zbirateljskega nakita v zadnjih letih beleži rast zanimanja, najredkejši zgodovinski kosi velikih draguljarskih hiš pa dosegajo več sto tisoč, včasih tudi milijone evrov.
Paravan Kolomana Mosera iz leta 1906 je le eno od del tega umetnika iz arhiva MAK-a. Foto: Van Cleef & Arpels
Muzej MAK, ena najstarejših institucij uporabne umetnosti na svetu, letno privabi med 200.000 in 250.000 obiskovalcev. Sodelovanje z Van Cleef & Arpels omogoča blagovni znamki, da doseže zbiratelje, strokovnjake za oblikovanje in nove generacije kupcev luksuza.
Sodelavec Bloomberg Adria in avtor besedila Dejan David Kemperl skupaj z direktorico za dediščino in razstave hiše Van Cleef & Arpels, Alexandrine Maviel Sonet. Foto: DDK
Razstava traja do 27. septembra in prihaja v času, ko visoki nakit postaja eden najhitreje rastočih segmentov luksuzne industrije. Oddelek za nakit skupine Richemont, v okviru katere delujeta Van Cleef & Arpels in Cartier, ostaja najbolj dobičkonosen del poslovanja skupine.
Za Van Cleef & Arpels to ni le retrospektiva. Je dokaz, da v sodobnem luksuzu največja vrednost pogosto ni le v materialu, temveč v zgodbi, zgodovini in sposobnosti, da se obrt preoblikuje v dediščino.
.webp){kind=icon}
