Delo na daljavo je s pandemijo postalo nova normalnost. Številni, predvsem mladi, pa si daljavo zamišljajo bolj fleksibilno kot zgolj razdaljo med pisarno in domom. Med priljubljenimi destinacijami za tako imenovane digitalne nomade, ki si kruh služijo na prenosniku s katere koli lokacije na svetu, letos kraljuje Tajska, v Evropi je najbolj priljubljena Portugalska, vse više pa se uvrščajo tudi prestolnice regije Adria.
Na spletni strani nomadlist.com, ki razvršča svetovna mesta glede na privlačnost za digitalne nomade, vrh lestvice zaseda Bangkok, v prvi petdeseterici pa so še tri tajska mesta. Ob istem času lani je prvo mesto pripadlo teksaškemu mestu Austin, ki je v zgolj enem letu zdrsnilo na 125. mesto. Glavna merila ocenjevanja so povprečni mesečni življenjski stroški, hitrost interneta, možnosti zabave, vreme in varnost.
Visoko kotirajo tudi evropska mesta. Na tretjem mestu je Lizbona, tudi Portugalska pa ima med prvimi 50 mesti še tri predstavnike (Madeira, Portimão, Porto). Privlačnost za digitalne nomade je odvisna tudi od vizumske politike posamezne države, kjer se evropske države med seboj precej razlikujejo. Slovenija posebnih ugodnosti za zdaj ne ponuja, imajo pa jih njene sosede, Hrvaška in Madžarska.
Preberi še
Delo na daljavo kot univerzalno zdravilo?
Poleg preprečevanja okužb s koronavirusom je delo na daljavo dobro tudi za promet in okolje.
27.02.2023
Hrvaška ponuja vizume za digitalne nomade, zakaj jih Slovenija še nima
Hrvaška je na 11. mestu najprivlačnejših držav za digitalne nomade. Na prvem mestu je Portugalska, Slovenije na seznamu ni.
14.10.2022
Slovenija in regija v vzponu
Zagreb je na lestvici Nomadlist zasedel četrto mesto, najvišje med državami regije Adria, sledi Beograd na 16. mestu. Ljubljana se uvršča na 23. mesto; julija lani je bila na 50. mestu.
Prednosti slovenske prestolnice so med drugim hitra spletna povezava, varnost, poslovno okolje, stopnja demokratičnosti, prijaznost do LGBTQ+ oseb in znanje angleščine. Med slabostmi pa ocenjevalci naštevajo visoke življenjske stroške, pomanjkanje zabavnih aktivnosti, majhno skupnost digitalnih nomadov v mestu, pa tudi ne najbolj varno okolje za ženske in veliko število kadilcev. Mesečne stroške za posameznega digitalnega nomada portal ocenjuje na dobrih 3.400 dolarjev oziroma 3.181 evrov.
Visoko se uvršča tudi več romunskih (Timisoara, Brasov, Bukarešta) in bolgarskih mest (Sofia, Varna, Bansko, Plovdiv), hrvaška Split (76.) in Dubrovnik (78.), bosanski Mostar je na 86. mestu, makedonska prestolnica Skopje pa na 90. mestu.
Portal Yahoo Finance je pripravil seznam najcenejših destinacij za digitalne nomade, kamor so uvrstili tudi Severno Makedonijo. Za najem enosobnega stanovanja v državi boste po podatkih Yahoo Finance v povprečju odšteli 234 dolarjev oziroma 214 evrov na mesec.
Vizumi za nomade
Posebne vizume, ki naslavljajo rastoč ekosistem digitalnih nomadov, v Evropski uniji za zdaj ponujajo Hrvaška, Ciper, Estonija, Grčija, Madžarska, Islandija, Latvija, Malta, Romunija, Nizozemska in Norveška (samo na otoku Svalbard), po podatkih portala schengenvisainfo. Dve sosedi Slovenije, Hrvaška in Madžarska, nomadom ponujata enoletni vizum z možnostjo podaljšanja.
Na Hrvaškem v povprečju na mesec prebiva približno dva tisoč digitalnih nomadov, po podatkih hrvaške digitalne nomadske zveze (DNA Hrvaška). V prvih osmih mesecih leta 2022 je za vizum za digitalne nomade na notranjem ministrstvu zaprosilo 1.070 tujcev iz 59 držav, večinoma iz Ukrajine, Rusije, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva in Kanade, kažejo podatki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Shemo, ki so jo objavili leta 2021, so pospremili s turistično kampanjo Hrvaška – tvoja nova pisarna!
Slovenija ne sledi sosedam pri privabljanju nomadov z ugodno vizumsko shemo, a se Ljubljana na lestvici Nomadlist vseeno uvršča precej višje od madžarske prestolnice; Budimpešta se je namreč znašla na 100. mestu. Za ureditev področja bi bili potrebni novela zakona o tujcih in novela zakona o zaposlovanju (v pristojnosti notranjega ministrstva), samozaposlovanju in delu tujcev (v pristojnosti ministrstva za delo), so nam pred časom sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Vizume za digitalne nomade so dovoljenja za delo na daljavo v določeni državi za delodajalca, ki je registriran v drugi državi od gostiteljice. Nekatere države nimajo posebnega programa za digitalne nomade, a ponujajo druge vrste vizumskih programov, denimo vizume za freelancerje na Češkem ali vizume za pasivni dohodek na Portugalskem.
Kdo je lahko digitalni nomad?
Digitalno nomadstvo zahteva, da lahko delo opravljate kjer koli zgolj po internetni povezavi. Najpogosteje se za ta življenjski slog odločajo programerji, grafični in spletni dizajnerji, računovodje, tekstopisci (copywriter), upravljavci družbenih omrežij, uredniki foto- in videovsebin ter naložbeni analitiki.
Digitalni nomad je lahko samostojni podjetnik (s. p.), lahko je freelancer, ki opravlja storitve za eno ali več strank hkrati, lahko pa je delavec na daljavo, ki mu delodajalec omogoča tak način dela, navaja portal digitalninomad.si.
A nomadski življenjski slog ni le ležanje na peščeni plaži, svoboda, fleksibilen delovnik in konec čakanja v kolonah na poti v pisarno. Kot največji izziv oziroma slabost digitalni nomadi pogosto omenjajo osamljenost in pomanjkanje globljih medosebnih odnosov, kot nam je lani povedal tudi slovenski podkaster in oblikovalec uporabniške izkušnje Klemen Selakovič, ki je bil nekdaj sam digitalni nomad.