Delo na daljavo kot univerzalno zdravilo?

Pandemija koronavirusa je delavce po vsem svetu – tudi v Sloveniji – prisilila, da so svoje delo opravljali doma, sestanki pa so potekali virtualno, pri čemer so le občasni trenutki nezbranosti razkrili, da nihče več ne nosi hlač. Vsesplošni družbeni eksperiment je razkril tudi, da delo na daljavo ne olajšuje le službe, temveč tudi redči promet, varuje okolje in niža življenjske stroške. Medtem vpliv te vse bolj priljubljene oblike dela na duševno zdravje zaposlenih ni povsem enoznačen.

Delo od doma "ob spoštovanju obveznosti in pravic vseh deležnikov delavcu omogoča lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja", pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer med druge pozitivne učinke prištevajo tudi zmanjšanje prometa, nižje poslovne in bivalne stroške izven urbanih središč ter manjšo obremenjenost kritične infrastrukture, kot so vrtci, šole in javni potniški promet.

V času pandemije so se sprostile prometne konice na mestnih vpadnicah, s postopno vrnitvijo v pisarne pa se te vračajo. Z njimi se vračajo tudi izpusti ogljikovega dioksida, ki jih prinaša okrog osebnega avtomobila zasnovan prometni režim, pa tudi ure in ure izgubljenega časa v kolonah.

V AMZS so že pred obdobjem pandemije večkrat izpostavili, da je ena od rešitev za zmanjšanje obremenjenosti cest, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma in/ali prilagajali svoj delovnik (npr. ustrezna izbira časa potovanja, da se izognejo prometnim konicam), je za Bloomberg Adria pred dnevi dejal Erik Logar, vodja za varno mobilnost pri AMZS. "Na ta način bi prispevali k zmanjšanju prometa, emisij in nenazadnje prometih nesreč. Želimo si, da bi, kolikor bo to seveda mogoče, v prihodnje več delodajalcev delo organiziralo tako, da bo mobilnost njihovih zaposlenih manj obremenjujoča za okolje."

Delo na daljavo lajša pritisk na mestna središča, saj se delavci lahko preselijo tudi na obrobja mest ali podeželje, ne da bi jih skrbelo, koliko časa se bodo morali voziti v službo po prepolnih avtocestah. Delavci privarčujejo pri stanovanjskih najemninah, delodajalci pa pri najemu poslovnih prostorov. Po drugi strani lahko selitev v cenejša stanovanja izven mestnih središč povzroči rast cen stanovanj in najemnin, saj se povečuje povpraševanje v območjih, kjer ga prej ni bilo toliko.

Po podatkih Eurostata je leta 2019 v Evropski uniji (EU) običajno od doma delalo 5,5 odstotka zaposlenih v starostni skupini od 15 do 64 let. V Sloveniji je v letu 2019 običajno od doma delalo 6,8 odstotka zaposlenih. Najvišji delež zaposlenih, ki običajno delajo od doma, imata Nizozemska in Finska (14,1 odstotka), najnižjega pa Bolgarija (0,5 odstotka). V času epidemije covida-19 se je delež zaposlenih Evropejcev, ki so delali od doma, več kot podvojil; v letu 2020 je znašal 12,7 odstotka, v letu 2021 pa 13,5 odstotka.

Ni vse rožnato

V času pandemije se je delo na daljavo pogosto opevalo kot blagodejno za duševno zdravje zaposlenih, saj lahko čas, ki ga ne izgubijo v prometnih konicah na poti v službo, preživijo z družino ali ob ukvarjanju z novim hobijem itd. A čeprav to drži, nekatere raziskave kažejo tudi negativne učinke dela na daljavo, in sicer večjo osamljenost in daljšanje delovnega časa.

Raziskava Microsofta z naslovom New Future of Work Report 2022 ugotavlja, da so učinki dela na daljavo na posameznika mešani. "Delo na daljavo ter posledično boljše ravnotežje med delom in prostim časom ter večja avtonomnost na delovnem mestu lahko izboljšajo zadovoljstvo z delom, a se lahko zaposleni zaradi tega počutijo tudi izolirano," so zapisali raziskovalci.

Delo od doma je pogosto osamljeno. Približno dve tretjini delavcev, ki delajo od doma, se vsaj občasno počutita osamljeno ali izolirano, 17 odstotkov pa vedno, kažejo podatki raziskave iz leta 2021, ki jo navaja poročilo Microsofta. Podatki iz Združenih držav Amerike (ZDA) sicer kažejo, da je bila osamljenost na delovnem mestu težava že pred pandemijo, a je skoraj 60 odstotkov anketirancev, ki delajo hibridno ali od doma, poročalo, da imajo zaradi pandemije manj prijateljev na delovnem mestu. To vodi v nižjo produktivnost in slabše zdravje zaposlenih, največji strošek osamljenosti za delodajalca pa je večja fluktuacija delavcev.

Državna raziskava med pandemijo v Kanadi je pokazala, da je delo od doma izboljšalo ravnotežje med delom in prostim časom predvsem za zaposlene brez otrok ali s starejšimi otroki, medtem ko delavci z otroki, mlajšimi od 12 let, niso opazili izboljšanja.

Microsoftovo poročilo kaže tudi, da se z delom od doma v resnici podaljšuje delovni čas. Raziskovalci so beležili v povprečju 46 minut daljši delovnik, 28-odstotno povečanje nadur in 14-odstotno povečanje dela za vikend. Ker delo od doma ne vzpostavlja jasne ločnice med delovnim in prostim časom, saj oba preživimo v lastnem stanovanju, lahko prelivanje obeh sfer povzroči celo slabše ravnotežje med delom in prostim časom. V anketi iz leta 2021 je 78 odstotkov vprašanih inženirjev poročalo o težavah z vzpostavljanjem te meje, 22 odstotkov pa je poročalo tudi o slabši produktivnosti na ta račun.

Delodajalce pri delu na daljavo skrbi predvsem padec produktivnosti njihovih zaposlenih, študija iz začetka pandemije pa je pokazala, da se je doma bolj produktivno počutil približno enak odstotek inženirjev kot manj produktivno.

Tudi na ministrstvu opozarjajo na izzive, ki se pojavljajo na področju "organizacije dela (obseg, pričakovani rezultati, delovni čas, nadzor), delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca".

V noveli Zakona o delovnih razmerjih tudi delo na domu

Delo na daljavo pri nas ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ministrstvo za delo pod vodstvom ministra Luke Mesca pa pripravlja novelo tega zakona. Konec septembra je Ekonomsko-socialni svet ustanovil pogajalsko skupino za pripravo novele, ki bo skušala implementirati dve evropski direktivi (Direktivo o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev) in določene predloge ministrstva, med njimi predloge iz koalicijske pogodbe. "Vsebina izhodišč za namen razprave med socialnimi partnerji je tudi ureditev dela na domu," so nam sporočili z ministrstva.

Druga od evropskih direktiv naslavlja enakopravnost moških in žensk pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, in sicer predvsem z uvedbo očetovskega dopusta, ki ga bo skladno z direktivo v novelo zapisalo tudi ministrstvo. Direktiva v 9. členu predvideva tudi "prožne ureditve dela" za starše oziroma skrbnike z otroki, mlajšimi od osmih let.

"Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, ter delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije," delo na domu definira ZDR-1.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar