.webp){kind=icon}
Morda ste digitalne nomade že videli. V kakšni kavarni, kjer imajo dobro internetno povezavo, pod njihovim obrazom se navadno sveti Applov logo. Danes jih ujameš v Lizboni, jutri bodo morda že na Baliju, lokalno prebivalstvo v obeh krajih pa bo nejevoljno ugotavljalo, da se je kava kar naenkrat podražila.
Digitalno nomadstvo je vse bolj popularen trend na trgu dela, pomeni pa življenje v tujini oziroma potovanje po svetu, medtem ko opravljamo delo prek prenosnika. Trend je omogočil vzpon interneta v zadnjih desetletjih, okrepila pa ga je nedavna pandemija koronavirusa, ki je zaradi prekinitve javnega življenja pokazala, da se da mnogo dela opraviti na daljavo. Kar je bil prej sestanek, je danes lahko elektronsko sporočilo.
Svetovni popotniki so le del širšega trenda freelancerjev, fleksibilno zaposlenih, ki si sami določajo, kdaj in od kod delajo, nam pove nekdanji digitalni nomad Klemen Selakovič, ki vodi priljubljeni podkast AIDEA. "Redne zaposlitve so stvar preteklosti, drvimo v svet projektnega dela. Svoje veščine bomo usmerjali tja, kjer bodo potrebne. Digitalno nomadstvo je manjši del ljudi znotraj tega trenda, ki želijo potovati po svetu med delom," pravi.
Bloomberg
Največji izziv so – odnosi
Nomadsko življenje je privlačno zlasti za mlade ljudi, ki želijo spoznati svet. Med njimi je bil tudi Selakovič, ki se je kot freelancer na področju oblikovanja uporabniške izkušnje pred osmimi leti odločil za nomadski način življenja in dela. "Takrat tega izraza nisi pogosto slišal. Meni je bila všeč filozofija minimalizma, potovanj, svobode."
V teh časih je pol leta preživel v Sloveniji, pol pa na Kitajskem in drugod po Aziji. Delal je za podjetje v Pekingu, vedno pa je ohranjal dom v Sloveniji, kamor se je redno vračal. Na poti je spoznal ljudi, ki nimajo doma in se stalno premikajo.
A svetovljanstvo ima negativne plati in z leti postanejo tudi prednosti vse manj privlačne. "Zdaj, ko sem se umiril, ko sem malo starejši, mi ustreza imeti rutino, prijatelje, družino. Več vlagam v odnose, kot sem včasih. V digitalnem nomadstvu je ravno to največji izziv – odnosi," pojasnjuje.
Seveda na poti spoznaš veliko ljudi, a to ne nadomesti globine dolgoletnega prijateljstva. "Globljih odnosov ne moreš zamenjati s tedenskim klicem prek Zooma," je ugotovil Selakovič.
Bloomberg
Od Teksasa do Beograda
Na spletni strani nomadlist.com lahko potovanj željni freelancerji poiščejo najboljšo destinacijo za svoje želje in potrebe. Iskalnik ima napreden sistem filtriranja, kamor lahko nomadi vnesejo vse od lokacije in vremena v danem letnem času do prijaznosti destinacije do LGBTQ-oseb.
Na prvem mestu se trenutno nahaja ameriški Austin, k čemur verjetno pripomore množična selitev mladih tehnoloških delavcev iz Kalifornije v davčno in cenovno ugodnejši Teksas. V primerjavi z destinacijami po svetu je Austin še vedno razmeroma drag, a očitno hitrost interneta, varnost in možnost zabave v liberalni oazi sredi konservativne zvezne države odtehtajo dražje cene.
Bloomberg
Na drugem mestu se nahajajo španski Kanarski otoki, na tretjem Porto, seznam pa je eklektična mešanica mest s celega sveta. Visoko se uvrščajo mnoga mesta v naši regiji, med njimi Bansko v Bolgariji (6. mesto), Budimpešta (7.), Beograd (10.), Sofija (14.) in Zagreb (36.). Ljubljana zaseda 50. mesto; slovenska prestolnica je cenovno precej ugodna, internet je hiter, slabši rezultat pa ima na področju zabave in varnosti.
Po mnenju Selakoviča Slovenija sicer ni priljubljena destinacija za digitalne nomade. "Ni veliko coworking prostorov, ni veliko kavarn, od koder bi lahko nomadi delali na prenosnikih. Tako da manjka ključna infrastruktura."
Globalna miselnost v Sloveniji
Čeprav okoliške države odpirajo svoja vrata digitalnim nomadom – Madžarska in Hrvaška jim že ponujata enoletne vize –, se Selakoviču zdi, da ta segment za Slovenijo ne predstavlja finančne koristi v obliki davkov ipd. Praviloma namreč nomadi ohranijo davčno rezidentstvo v državi izvora in delajo za tuja podjetja, tako da prilivov v davčno blagajno ni pričakovati. A koristi bi bile predvsem kulturne, meni Selakovič.
"Za vzdrževanje zdravega startup ekosistema bi bilo zelo koristno, da bi se duh digitalnega nomadstva bolj promoviral med mladimi. Potrebujemo sistem, v katerem bi ideje prosto krožile. Vredno bi bilo že zaradi navdiha, ki bi ga to nudilo mladim," pravi. Mladi bi se morali zavedati, da lahko odprejo svoje podjetje tu, plačujejo davke Sloveniji, nato pa delajo za tuje firme, ki izplačujejo precej višje plače. Na ta način bi Slovenija lahko pridobila nove davčne prilive; glede na ugodno obdavčitev samostojnih podjetnikov v Sloveniji jih verjetno že, dodaja sogovornik.
Pozitivne vplive digitalnega nomadstva je Selakovič videl v Vietnamu, kjer so v coworking prostoru nekega Avstralca delali večinoma mladi Vietnamci. Ti so prevzeli miselnost digitalnega nomadstva, bili so "motivirani, proaktivni, niso bili obremenjeni z mnogimi problemi svoje države – ustvarjali so na spletu, bili so globalni državljani".
Tudi mladi v Sloveniji bi lahko prevzeli nekaj globalne miselnosti, meni. "Ni treba razmišljati samo v okvirih Slovenije – svet je danes veliko bolj odprt."
Nomadstvo je bolj učinkovito od rednih lokalnih zaposlitev
Digitalno nomadstvo je bolj učinkovit način alokacije dela, kot smo ga poznali do sedaj, pravi Selakovič.
Za primer navaja dogajanje v t. i. biblijskem pasu v ZDA, kjer so se v majhnih mestih zapirale avtomobilske tovarne in se selile na Kitajsko ali v Mehiko, nove brezposelne pa je bilo treba zaposliti v njihovih ruralnih regijah, kjer je bila tista tovarna pogosto edini oziroma daleč največji delodajalec.
"Če se premikamo v smer digitalnega nomadstva, problema lokacije ne bo več. Posameznik lahko dela za kogar koli na svetu, ki potrebuje njegove usluge. Alokacija dela je bolj prilagodljiva. To bi povzročilo rast svetovne produktivnosti."
