Med knjigo in ekranom: Slovenija išče ravnotežje v bralni kulturi

S knjigami in kulturo branja se največkrat srečamo že v zgodnjem otroštvu ob listanju slikanic in poslušanju pravljic. Slovenci pa se z bralno pismenostjo, ki se razvija tako rekoč vse življenje, kasneje uradno seznanimo tudi v osnovni šoli, kjer poteka program Bralna značka, kot ena pomembnih spodbud branja. Program je bil ustanovljen že leta 1961 z namenom, da razvija bralno kulturo in ljubezen do knjig med mladimi.

Poleg šolskih programov, kot je Bralna značka, se z razvojem bralne pismenosti v Sloveniji ukvarjajo tudi različne institucije, med njimi Nacionalni svet za razvoj pismenosti, v okviru katerega je nastala Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 2019–2030, ki temelji na strategiji iz leta 2006, a se redno posodablja. Usmerjena je v prizadevanja za izboljšanje bralnih veščin in kulture med vsemi generacijami v Sloveniji.

Tudi ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo RS (JAK) skrbita za podporo številnim projektom, ki omogočajo razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri vseh starostnih skupinah, posebno pozornost pa namenjata otrokom in mladim.

Pomembno vlogo pri razvoju tega področja, predvsem pri zagotavljanju dostopnosti knjižnega gradiva, imajo tudi splošne knjižnice. Po uradnih podatkih je v mreži splošnih knjižnic 58 splošnih knjižnic, skupaj s krajevnimi pa kar 277 knjižnic in 13 bibliobusov.

Najraje beremo kriminalke in resnične zgodbe

Po podatkih Združenja splošnih knjižnic so med slovenskimi bralci najbolj priljubljeni kriminalni romani in resnične zgodbe. Med avtorji kriminalk izstopajo Tadej Golob, Avgust Demšar, Jo Nesbo, Freida McFadden in Irena Svetek, medtem ko pri žanru življenjskih zgodb ter spominov bralci pogosto posegajo po delih Simona Dome, Bronje Žakelj in Erice Johnson Debeljak.

Da Slovenci radi beremo kriminalne romane, tako prevodne kot izvirne, opažajo tudi pri Mladinski knjigi, kjer nam zaupajo, da med tujimi avtorji poleg Jo Nesbo bralci radi berejo pisatelja Roberta Galbraitha. “Med izvirnimi avtorji je v zadnjem času poleg kriminalk Tadeja Goloba prepoznaven avtorski glas Karmen Petrič s kriminalnim romanom Smrt v rezidenci. Za naslednjo pomlad pa se zelo veselimo novega romana Dana Browna, ki se je bralcem priljubil z Da Vincijevo šifro.”

Depositphotos

 

Tudi ljubezenski romani med slovenskim občinstvom še niso utonili v pozabo. “Med najbolje prodajanimi in največ izposojanimi so v zadnjem letu romani izvirnih avtoric iz zbirke Razmerja Cankarjeve založbe: Karmen Petric, Kaja Bucik Vavpetič, Jerca Cvetko, Simona Hamer, Suzana Zagorc, Petra Julia Ujawe,” še razkrivajo pri Mladinski knjigi in dodajajo, da je eden bolj priljubljenih žanrov tudi fantazijska literatura, ki ima največ bralcev med mladimi.

Pri založbi Miš, kjer se posvečajo predvsem mladinski literaturi, opažajo, da mlajše bralce vse bolj pritegnejo napete in detektivske zgodbe. “Trenutno opažamo veliko zanimanje za pustolovske in detektivske zgodbe ter za serije, ki so po slogu blizu stripom. Mlajši bralci vse pogosteje posegajo po delih slovenskih avtorjev, celo pogosteje kot po prevodih.”

Med mladimi pri založbi Miš opažajo porast zanimanja za lahkotnejše teme. “Zelo radi berejo serije, kjer lahko spremljajo rast in razvoj junaka skozi več knjig ali pa se v vsaki knjigi srečajo z novimi dogodivščinami.”

Skoraj polovica Slovencev v letu dni ni prebrala nobene knjige

Čeprav Slovenija velja za državo z bogato literarno tradicijo in razvejeno mrežo knjižnic, pa statistika kaže, da je bralna pismenost še vedno izziv – predvsem pri spodbujanju rednega in poglobljenega branja.

Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v zadnjih 12 mesecih kar 40 odstotkov prebivalcev Slovenije starejših od 16 let ni prebralo niti ene knjige. To pomeni, da skoraj vsak drugi Slovenec knjige sploh ne vključuje več v svoje vsakdanje ali občasno življenje.

Med tistimi, ki berejo, jih največ (dobrih 28 odstotkov) v enem letu prebere manj kot pet knjig, kar kaže na precej nizko frekvenco branja. 13 odstotkov Slovencev prebere od pet do devet knjig na leto, medtem ko je najbolj zvestih bralcev, ki letno preberejo deset ali več knjig, nekaj več kot 17 odstotkov.

“Danes živimo v svetu, polnem hitrih informacij, zato si za branje knjig pogosto težje vzamemo čas kot nekoč. Vendar to ne pomeni, da Slovenci ne beremo več — prej nasprotno, beremo več, ampak drugače,” je prepričana Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe.

Tudi najnovejša domača raziskava o bralni kulturi Knjiga in bralci VII, ki jo je v lanskem letu financiral JAK, kaže, da je bralna kultura v Sloveniji razmeroma stabilna, vendar ne brez izzivov. “Povprečno število prebranih knjig med bralci je okoli osem na leto, kar je manj kot ena knjiga na mesec,” sporočajo pri Javni agenciji za knjigo.

Od papirja do slušalk: avdio in e-knjige v vzponu

Digitalna doba je v zadnjih letih močno preoblikovala svet branja. Knjige danes niso več vezane zgolj na papir – z razmahom e-bralnikov, avdio knjig, mobilnih aplikacij in spletnih platform za izposojo ter nakup, je knjiga postala dostopna bolj kot kdajkoli prej. Naše bralne navade so se korenito spremenile, saj dandanes lahko vsebine dosegamo kjerkoli in kadarkoli – na poti, v čakalnici, med kuhanjem ali med tekom v naravi.

“V splošnih knjižnicah opažamo, da približno 5 odstotkov vseh članov posega tudi po e-knjigah. Gre predvsem za bralce, ki cenijo priročnost in dostopnost digitalnih vsebin, medtem ko tiskana knjiga ostaja nepogrešljiva za večino obiskovalcev knjižnic,” je prepričan začasni predsednik Združenja splošnih knjižnic, Matjaž Eržen. Obenem poudarja, da e-knjige nikakor ne izpodrivajo tiskanih knjig, pač pa jih dopolnjujejo, zato se v knjižnicah trudijo, da zagotavljajo kakovostno zbirko tiskanih knjig in hkrati dostop do sodobnih digitalnih virov.

Slovenija je od junija lani bogatejša za pomembno novost na področju bralne dostopnosti, saj je bralcem po vsej državi zdaj na voljo COBISS Ela – prva javna platforma za izposojo elektronskih knjig v Sloveniji. Storitev ljubiteljem knjig omogoča enostavnejši in širši dostop do branja, kjerkoli in kadarkoli. “Gre za izjemen korak naprej pri dostopnosti knjige in popularizaciji branja, saj COBISS Ela vzpostavlja javni sistem, ki bo vsem knjižnicam omogočal dostop do vseh knjig v sistemu, ” je ob predstavitvi povedala ministrica za kulturi, Asta Vrečko.

E-knjige in sodobna digitalna orodja so še posebej priljubljena med mlajšo generacijo. Depositphotos

Tudi avdio knjige v zadnjih letih beležijo izrazit porast – zlasti med mlajšo populacijo in tistimi, ki sicer nimajo časa za tradicionalno branje. “Skladno s trendi v tujini so tudi pri nas najbolj priljubljene zvočnice, ki beležijo konstantno rast, a vendarle manj kot na tujih trgih,” izpostavlja Alenka Kepic Mohar iz Mladinske knjige.

Da delež ljudi, ki poslušajo zvočne knjige, hitro raste, kažejo tudi izsledki raziskave Knjiga in bralci VII, po katerih naj bi ta med letoma 2014 in 2024 narasel iz 6 na 14,5 odstotkov. JAK ob tem izpostavlja , da mlajše generacije uporabljajo digitalne servise bolj samozavestno; recimo v starostni skupini 18–24 let kar 23 odstotkov bralcev e-knjig uporablja plačljive naročniške servise.

JAK opozarja, da je bralna kultura sicer odvisna od sodelovanja več deležnikov; družine, vzgojno-izobraževalnih ustanov, knjižnic in države. Pomemben je odnos starejših generacij, ki ljubezen do knjig lahko prenesejo na mlajše. "Doma se oblikujejo prve bralne navade; raziskave kažejo, da vsakodnevne bralne in pisne dejavnosti ter glasno branje otrokom pozitivno vplivajo na kasnejšo pismenost.“

Slovence k branju že več kot štiri desetletja spodbuja tudi Slovenski knjižni sejem – osrednji literarni dogodek v državi, ki letos praznuje svojo 41. izvedbo. Sejem, ki bo potekal med 24. in 30. novembrom znova obljublja bogat program: predstavitve novih knjig, pogovore z avtorji ter podelitve nagrad za najvidnejše knjižne dosežke.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar