Med morjem in zaslonom – psihološki izzivi dela na daljavo

Upad motivacije, občutek osamljenosti, čustvena distanca in izguba delovne discipline so najpogostejše težave digitalnih nomadov, pa tudi vseh, ki delajo zunaj klasičnega pisarniškega okolja. Manjko jasne fizične meje med delom in prostim časom položaj še otežuje.

"Ko v istem prostoru živimo in delamo, moramo vložiti dodaten napor, da ostanemo osredotočeni," pravi psihologinja Anđelija Simić. "To lahko poveča stres in tesnobo ter zmanjša produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Frustracije, ki jih povzročajo tehnične težave, pa še poglobijo občutek izgube nadzora."

Nevidne posledice svobode

Psihologi opozarjajo, da lahko brez vsakodnevne rutine odhoda in prihoda z dela pride do časovne in čustvene dezorientacije. Namesto olajšanja mnogi občutijo pritisk stalne dosegljivosti, kar dodatno stopnjuje stres. Pomanjkanje neposredne interakcije s sodelavci lahko omaja tudi socialne veščine. Digitalna komunikacija pa naj bo še tako učinkovita, ne more popolnoma nadomestiti pogovora na hodniku, skupnega kosila ali spontanega srečanja v pisarni.

"Človek potrebuje neposredne stike in raznolikost doživetij, ki jih lahko dobimo le v živo," dodaja Simić.

Psihologinja Anđelija Simić. Foto: Osebni arhiv

Iz prve roke

Bojan Komljenović, IT-strokovnjak, ki se je zaradi dela na daljavo iz Srbije preselil na Ciper, pravi, da je svoboda organizacije dneva "čudovita, a zahteva strogo samodisciplino". Brez nje ritma ni, obveznosti pa se kopičijo. Največja izziva sta po njegovih besedah popolna demotivacija in upad produktivnosti, kmalu zatem pa občutek osamljenosti.

"Dodatno breme je družbene narave," pravi. "Zlahka zdrsneš v stalno izolacijo, kar rodi nelagodje v družbi. Faze pridejo in gredo, zato je ključno redno zapustiti stanovanje in negovati stike – skozi šport, rekreacijo ali druženje, še posebej, če živiš sam."

Življenje v tranzitu in iluzije družbenih omrežij

Portal Nomads.com ugotavlja, da digitalni nomadi v povprečju ostanejo v eni državi oko 176 dni. Neustaljena baza in nenehna prekinitev rutine lahko načneta identiteto in ustvarita občutek, da "ne pripadaš nikamor".

"Zaradi stalnih sprememb okolja se ljudje lahko počutijo brez pravega doma in to oteži povezovanje s partnerji, prijatelji, celo s samim sabo," pojasnjuje Simić. "Občutek skupnosti lahko gojimo z virtualnimi srečanji, splet­nimi skupnostmi ali rednimi videoklici z bližnjimi."

Družbena omrežja položaj še poslabšajo, saj idealizirajo nomadski slog življenja. Popolne podobe v drugih sprožajo občutek neustreznosti, če jim ne uspe držati koraka. Za popravljenimi fotografijami se pogosto skrivajo osamljenost, nadure in negotovost.

"Družbena omrežja so kovanec z dvema obrazoma," pravi Komljenović. "Postavljajo nedosegljiv ideal dela na daljavo, kot počnejo tudi na drugih področjih življenja."

IT strokovanjak Bojan Komljenović. Foto: Osebni arhiv

U takvoj atmosferi, društvene mreže dodatno pogoršavaju stvar. Prikazujući idealizovane verzije života poslovnih nomada, one često izazivaju osećaj neadekvatnosti kod onih koji ne uspevaju da održe taj standard. Stvara se slika da je nomadski život uvek lak, inspirativan i ispunjen slobodom, dok se realnost, u kojoj dominiraju usamljenost, prekovremeni rad i nesigurnost, vešto prećutkuje. "Društvene mreže su kao novčić sa dva lica - donose i dobro i loše. Definitivno su nametnule idealizovanu sliku rada na daljinu, baš kao što to čine i u drugim aspektima života", kaže Komljenović.

 

Psihološki kompas za delo na daljavo Simić svetuje več konkretnih korakov za ohranjanje duševnega zdravja v nenehno spreminjajočem se okolju: Vzpostavite jasno dnevno rutino. Imejte določen delovni in počitniški urnik ter majhne rituale: jutranja kava pred delom, sprehod po službi, večerni pogovor z bližnjimi. To prinaša stabilnost. Bodite v gibanju. Že navaden sprehod koristi, saj raziskave kažejo, da spodbudi naravne mehanizme predelave negativnih dogodkov in čustev. Negujte stike. Članstvo v coworking prostorih, lokalni dogodki, prostovoljstvo ali spletne skupine krepijo občutek pripadnosti. Postavite meje. Jasno ločite delo od prostega časa in ga napolnite z dejavnostmi, ki vas veselijo, po možnosti brez spleta. Uporabite različna "orodja". Redno pisanje dnevnika, kreativni hobiji, meditacija ali psihoterapija so lahko v pomoč. Poiščite pomoč pravočasno. Obrnite se na strokovnjaka, ko vas preplavi tesnoba, se podaljša depresivno razpoloženje, izolacija, izčrpanost ali kronična utrujenost.

 

Kdo uspeva na daljavo – in kaj sledi

Delo na daljavo ne pomeni nujno izgorelosti, a terja zavestno upravljanje časa, prostora in čustev. Najuspešnejši so samodisciplinirani, neodvisni posamezniki, ki cenijo avtonomijo bolj kot hierarhijo.

"Močni individualisti z dobro disciplino in majhno potrebo po avtoriteti so idealni profili za delo na daljavo. Fleksibilnost, proaktivnost in introvertnost so dodatni zavezniki," pravi Simić.

Prihodnost? Vse kaže na razcvet hibridnih modelov, ki kombinirajo pisarno in dom ter ponujajo optimalno razmerje med socialno interakcijo in osebno svobodo.

"Hibrid bo postal prevladujoč," napoveduje Komljenović, "saj ljudem – zlasti staršem majhnih otrok – omogoča boljšo organizacijo dneva."

Delo na daljavo je nedvomno ena največjih sprememb sodobnega dela, hkrati pa izziv, ki od nas zahteva, da skrbimo zase enako predano kot za projekte. V svetu, kjer učinka ne merimo več po prihodih v pisarno, temveč po fokusu, odpornosti in povezanosti – z drugimi in s samim seboj – postane duševno zdravje ključno. Kajti tudi najlepši pogled na morje ne more nadomestiti občutka bližine, varnosti in smisla, ki prihaja od znotraj.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar