Zakaj se trg študentskega dela pred poletjem ohlaja?

Poletje je pred vrati. Med šolskimi in študijskimi počitnicami se opravi največja količina študentskega in dijaškega dela, zato smo vnovič preverili razmere na trgu študentskega dela. Kakšna dela lahko pričakujejo študentski iskalci zaposlitve, ki se jim bodo v prihodnjih mesecih pridružili tudi dijaki? Katera dela so najbolje plačana in koliko je razpoložljivih študentskih del?

"Opažamo rahlo ohlajanje trga dela in manj objavljenih prostih del, a je zaradi demografskih trendov in manjših generacij mladih, ki lahko opravljajo študentsko delo, še vedno manj, kot je razpisanih prostih del," razmere na trgu študentskega dela povzame strokovna direktorica e-Servisa Vesna Miloševič Zupančič.

V zadnjem času se je veliko govorilo o rekordnem številu delovno aktivnih prebivalcev, marca jih je bilo 930.800. Ali so razmere na študentskem trgu dela podobne? "Študentsko delo ostaja na enaki ravni kot v prejšnjih letih. To izhaja iz podatkov ministrstva za delo in Finančne uprave RS (Furs) za celotno panogo študentskega dela," pove Miloševič Zupančičeva.

"Glede na zadnje dostopne podatke iz leta 2023 so mladi v povprečju letno opravili 425 ur dela prek napotnic, kar je nekoliko manj kot v letu 2022, je ta številka v povprečju znašala 433 ur. V letu 2023 je študentsko delo opravljalo 98.712 mladih, leta 2008 pa recimo 154.242. Še vedno ga opravljata približno dve tretjini šolajoče se populacije," pojasni strokovna direktorica e-Servisa.

Težave pri zapolnjevanju študentskih del delodajalcev več ne presenetijo

V zadnjih letih je na trgu študentskega dela ponudba del presegala povpraševanje mladih iskalcev del. Po mnenju strokovne direktorice to še vedno velja. "V teh dneh dijaki prejemajo še zadnje ocene v tem šolskem letu, študenti pa so že sredi izpitnega obdobja, ki se konča na začetku julija. Zato še vedno velja, da večina prilagaja počitniško delo (še svojim zadnjim) šolskim oziroma študijskim obveznostim. Nekateri mladi so se dogovorili za poletno počitniško delo že spomladi, drugi pa se bodo odločili za delo tik pred zdajci," pove Miloševič Zupančičeva.

Depositphotos

 

"O pomanjkanju delovne sile, manjših generacijah mladih in 'usodnosti' demografskih trendov se zdaj govori in piše že kar nekaj časa, zato delodajalcev težave pri zapolnjevanju prostih oziroma objavljenih mest za študentsko delo več ne presenetijo," pove Miloševič Zupančičeva in doda: "V zadnjem času so se delodajalci že prilagodili generaciji Z in znajo oblikovati oglas tako, da mlade pritegne. Poleg oglasa je pomembna tudi urna postavka, saj mladi največkrat razvrščajo zanimiva dela po višini plačila. Dela po minimalni urni postavki se namreč težje oddajo oziroma ostajajo nezasedena."

Kakšne so razlike v generacijah in kako na delo gleda generacija Z, ki prevladuje v študentski in dijaški populaciji? Generacija Z daje velik poudarek osebnemu času, svobodi odločanja in ravnovesju med delom in prostim časom. Pogosto si želijo izbrati delo glede na trenutno počutje, počutje ali načrte (potovanja, festivali, dopusti), menjavati različna dela in preizkušati več stvari, imeti možnost prekiniti delo, če jim ne ustreza, našteva Miloševič Zupančičeva. Zato se težje odločajo za vnaprejšnjo vezavo, da bi morali recimo delati cel mesec vsak dan. Imajo tudi močno izraženo potrebo po spontanosti.

"Pomanjkanje delovne sile bo glede na vse napovedi ostalo dejstvo tudi v prihodnje. Rezerve na slovenskem trgu dela so izčrpane in delodajalci so veseli vsakega dodatnega para rok, da lažje kadrovsko prebrodijo vrhove sezone, ki pa so obenem tudi čas za zasluženi počitek vse bolj obremenjenih redno zaposlenih. Zato dobri delodajalci že dolgoročno vlagajo v mlade, jih spoznajo skozi dijaško in študentsko delo in jih po končanem šolanju obdržijo. Kar 62 odstotkov mladih se namreč redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo," pojasni Miloševič Zupančič.

Kakšna je minimalna urna postavka?

Minimalna urna postavka za študentsko delo, ki jo ministrstvo za delo vsako leto uskladi z dvigom minimalne plače, od februarja znaša 7,34 evra bruto ali 6,32 evra neto. Dvig minimalne urne postavke za približno 1,8 odstotka sledi gibanju inflacije v letu 2024, ki je po podatkih Statističnega urada RS znašala 1,9 odstotka.

Po besedah Miloševič Zupančičeve letošnji dvig minimalne urne postavke nima opaznega vpliva na trg študentskega dela, saj so ga pričakovali tako delodajalci kot mladi. Pri študentskem delu še vedno velja nenapisano pravilo, da delodajalci, ki iščejo kandidate za delo po minimalni urni postavki, težko zapolnijo prosta delovna mesta, predvsem v Osrednjeslovenski regiji. "Samo 8,6 odstotka trenutnih oglasov ponuja dela po minimalni postavki in zanje težko najdemo kandidate," je februarja recimo poudarila strokovna direktorica e-Servisa.

Depositphotos

 

Po zadnjih podatkih e-Študentskega servisa je povprečna bruto urna postavka za obdobje od januarja do oktobra 2024 znašala 8,92 evra, zdaj pa po besedah strokovne direktorice že presega devet evrov bruto.

Katera dela so najbolje plačana?

Najbolje plačano delo na iskalniku e-Študentskega servisa je poučevanje. Šolski center Novo mesto namreč išče študenta magistrskega študijskega programa farmacije za poučevanje strokovnih modulov v programu farmacevtski tehnik. Delo se začne šele 1. septembra in plača 21,51 evra neto na uro. Enako plačilo omogoča tudi delo trenerja.

Druga najbolje plačana dela so treniranje, delo modela, poučevanje, prodaja, programiranje in trženje. Med najbolje plačana dela se uvršča tudi študentsko delo degustacije vin, ki je plačano 15,27 evra neto na uro.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar