Imate hiperaktivnega zaposlenega? Kako to prepoznati in kaj storiti

ADHD ali motnja pozornosti s hiperaktivnostjo prizadene številne ljudi , kar jim lahko povzroča številne izzive na delovnem mestu. Vendar pa lahko prilagoditev delovnega mesta takšni osebi, prinese številne prednosti, ki se jih delodajalci pogosto ne zavedajo.

Simptomi ADHD-ja so lahko izziv za delovno okolje in medosebne odnose. Najpogostejši simptomi vključujejo težave z ohranjanjem pozornosti, hiperaktivnost, težave z repetitivnimi in dolgočasnimi nalogami ter težave z upravljanjem časa.

Raziskave kažejo, da je stopnja razširjenosti motnje ADHD pri odraslih 2,58 odstotna, vendar je dejanska pojavnost verjetno višja, saj številni nimajo uradne diagnoze. Raziskave kažejo tudi, da se ADHD ne zdravi dovolj, čeprav se je izkazalo, da učinkovito zdravljenje pri odraslih lahko ublaži simptome, čustveno labilnost in izboljša delovanje posameznika.

Eden izmed ključnih izzivov je, da osebe, s tovrstno motnjo pogosto naletijo na nerazumevanje, ko z vodji razpravljajo o težavah na delovnem mestu. Mnoge od njih so zaskrbljene glede ohranjanja zaposlitve, kariernih izbir in odnosov s sodelavci.

Raziskave so pokazale, da je živčni sistem oseb z ADHD edinstven in drugače uravnava pozornost ter čustva. Čeprav se ADHD povezuje z učnimi težavami, ima večina teh posameznikov inteligenčni količnik, ki znatno presega povprečje. Ti posamezniki svoj višji IQ uporabljajo tudi na načine, ki se razlikujejo od nevrotipičnih ljudi.

IIgnoriranje potenciala zaposlenih z ADHD zmanjšuje raznolikost in ustvarjalnost v ekipi. Foto: Depositphotos

Živčni sistem oseb z ADHD je povezan z modelom ICNU – najbolje se angažirajo, kadar je naloga zanimiva, izzivalna, neobičajna ali nujna. Za nevrotipične delavce motivacija za izvedbo naloge izvira iz pomembnosti, nagrad in posledic, ki so povezane z nalogo. Zaradi tega številni ljudje z ADHD-jem odlašajo z dokončanjem nalog.

Kako razbiti predsodke?

Ker obstaja vrsta predsodkov o ljudeh z ADHD, so pogosto zlahka označeni, kot leni, neorganizirani ali impulzivni, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da obstaja več načinov za izkoriščanje njihovega potenciala in nevrodivergentnosti.

Če se delovno mesto pogosto ne prilagodi zaposlenim, obstaja možnost, da se njihova drugačna perspektiva in ustvarjalnost zanemari, kar vodi do manj učinkovitega delovanja ekipe in podjetja.

"Neupoštevanje potenciala zaposlenih z ADHD zmanjšuje raznolikost in ustvarjalnost v ekipi, saj delodajalci zamujajo priložnost za izkoriščanje inovativnega razmišljanja in drugačnih perspektiv. Hkrati lahko to ustvari toksično delovno kulturo, v kateri se zaposleni z ADHD-jem počutijo nerazumljene in premalo cenjene, kar povečuje tveganje za izgorelost ali odhod iz podjetja. Ko njihove prednosti niso prepoznane in uporabljene, se izgubi priložnost za boljše ideje, učinkovitejše reševanje težav in bolj dinamično timsko delo, kar na koncu oslabi produktivnost celotnega kolektiva," za portal Bloomberg Adria pojasnjuje Dana Džamić, svetovalka za avtizem in težave v komunikaciji.

Kot navaja raziskava podjetja Deloitte, so podjetja pod pritiskom, da integrirajo raznovrstno delovno silo in spodbujajo razmišljanje izven ustaljenih okvirov za pridobitev konkurenčne prednosti, angažiranje nevrodivergentnih delavcev pa bi lahko bilo sestavni del rešitve. Kljub temu pa se tovrstne osebe pogosto spregledajo ali ne vključijo v okviru teh prizadevanj, čeprav se številna podjetja osredotočajo na inkluzivnost, kar vodi do višje stopnje brezposelnosti znotraj te skupine ljudi.

Obstajajo številni predsodki, ko gre za zaposlovanje oseb z ADHD. Foto: Depositphotos

Naša sogovornica navaja nekaj predsodkov, ki jih delodajalci najpogosteje gojijo do zaposlenih z ADHD:

1. Osebe z ADHD so neorganizirane in nezanesljive

Ta predsodek pogosto vodi do tega, da vodje in ekipe ne zaupajo zaposlenim z ADHD, da lahko samostojno izpolnjujejo svoje obveznosti. To lahko privede do pretiranega mikromenedžmenta, zmanjševanja samostojnosti in omejenih možnosti za napredovanje. Dejstvo pa je, da lahko osebe z ADHD razvijejo učinkovite strategije organizacije in so pogosto inovativne pri reševanju problemov.

2. Ne morejo se dovolj dolgo osredotočiti, da bi končali naloge

To lahko omeji dostop do zahtevnejših projektov in strokovne rasti. V resnici mnogi ljudje z ADHD delujejo preko hiperfokusa – ko jih nekaj zanima, lahko delajo z izjemno predanostjo in produktivnostjo. Težava ni pomanjkanje pozornosti, temveč potreba po strukturah, ki spodbujajo osredotočenost na pravi način.

3. So impulzivni in lahko povzročajo težave v ekipi

Ta stigma lahko privede do izločanja oseb z ADHD-jem iz skupinskih aktivnosti ali sprejemanja pomembnih odločitev. Čeprav je impulzivnost lahko izziv v nekaterih situacijah, lahko prinese tudi hitre in ustvarjalne ideje, ki izboljšujejo delo ekipe.

6. Niso timski igralci, ker so preveč raztreseni ali čustveni

Ta predsodek lahko vodi k socialni izolaciji ljudi, ki imajo ADHD. V resnici so mnoge osebe z ADHD empatične, energične in motivirane, da pomagajo ekipi. Njihova čustvenost je lahko prednost pri delu s sodelavci, zlasti v ustvarjalnih in inovativnih panogah.

Kako izboljšati delovno okolje?

Džamićeva da tudi nekaj nasvetov, kako izboljšati osredotočenost in produktivnost:

1. Razdelite naloge na manjše dele: Velike naloge lahko delujejo preveč zahtevno, kar vodi k prokrastinaciji. Razdelite jih na manjše, lažje korake in proslavite vsak zaključen del.

2. Kratki delovni sprinti in vizualni časomerilci: Tehnika Pomodoro (25 minut dela, 5 minut odmora) pomaga pri osredotočanju. Obstajajo tudi naprave, imenovane vizualni časomerilci (v obliki peščene ure), ki lahko dodatno izboljšajo koncentracijo, saj omogočajo tiho odštevanje in jasne časovne intervale za delo.

3. Ustvarite delovno okolje brez motenj: Zmanjšajte vizualne in zvočne motnje. Kakovostne slušalke z možnostjo odstranjevanja hrupa lahko pomagajo, da se tak delavec popolnoma posveti delu, hkrati pa zagotavljajo izjemno dobro kakovost zvoka.

Vizualni časomerilci so v pomoč.Foto: Depositphotos

4. Uporaba ustreznih organizacijskih orodij: Veliki, vizualni planerji in digitalni koledarji pomagajo, da so vse obveznosti jasno prikazane in sinhronizirane z drugimi orodji, ki jih uporabljamo.

5. Aktiviranje telesa: Gibanje pomaga pri ohranjanju koncentracije. Stoli, ki omogočajo blago zibanje, ali ergonomski delovni stoli lahko izboljšajo cirkulacijo in zmanjšajo utrujenost med dolgotrajnim sedenjem.

6. Bodite nežni do sebe: Namesto da se jezite, ko izgubite sposobnost koncentracije, se enostavno vrnite k nalogi. Cilj ni popolnost, temveč postopen napredek. Blag pristop do sebe zmanjšuje stres in olajša vrnitev v delovni tok.

Na koncu, kot ugotavlja Džamić, mora vsak posameznik najti strategije, ki mu najbolj ustrezajo, saj ni univerzalne rešitve za učinkovitejšo koncentracijo. Eksperimentirajte z različnimi tehnikami in orodji:

• Kombinirajte metode (na primer Pomodoro + slušalke).

• Prilagodite okolje (tišina ali tiha glasba v ozadju).

• Spremenite pristop, ko postane monoton.

 

Glede na raziskavo Deloitta morajo organizacije, ki želijo izkoristiti polni potencial tovrstnih zaposlenih, prilagoditi ne samo delovno okolje, temveč tudi postopke zaposlovanja. Kar zadeva selekcijske procese, svetujejo, da se izognete abstraktnim vprašanjem na razgovorih in omogočite fleksibilne procese preverjanja veščin, kot tudi praktične naloge in poskusne dobe dela.

Prav tako svetujejo jasno komunikacijo, strukturirana navodila, konkretne naloge z natančnimi smernicami in mentorsko podporo. K vsemu temu dodajajo, da nekateri nevrodivergentni posamezniki bolje delajo ob fleksibilnem delovnem času in delu na daljavo, medtem ko imajo drugi raje stabilno rutino.

Nevrodivergentni zaposleni se posebej dobro izkažejo, ko je naloga zanimiva, izzivalna, neobičajna ali nujna Foto: Depositphotos

Vloga vodje

Kljub temu obstajajo stvari, ki jih lahko vodstvo podjetja in neposredni vodje naredijo, da delovno mesto prilagodijo določeni osebi. Čeprav je izkušnja vsakega posameznika drugačna, obstajajo nekateri splošni nasveti za vodje, kako lahko izkoristijo polni potencial zaposlenih, ki imajo ADHD.

"Vloga vodje je ključna pri prilagajanju delovnega okolja za osebo z ADHD, saj oblikuje vzdušje v timu in lahko implementira majhne, a učinkovite spremembe, ki izboljšujejo produktivnost brez dodatnega stresa," pravi naša sogovornica.

Na vprašanje o konkretnih korakih, ki jih lahko vodje naredijo, Džamićeva predlaga, da se zaposlenim omogočijo fleksibilni delovni modeli (kot so delo na daljavo ali prilagodljiv delovni čas), zagotovijo jasna in strukturirana navodila preko pisnih smernic in rednih kontrolnih sestankov ter uporaba vizualnih orodij, kot so Trello ali Asana table za organizacijo nalog in projektov.

"Poleg tega lahko vodje ponudijo območja za osredotočanje v pisarni (tihi prostori brez motenj) ali omogočijo nošenje slušalk za zmanjšanje hrupa. Podjetja kot sta SAP in Microsoft že uporabljajo podobne metode za podporo zaposlenim z ADHD, manjše ekipe pa lahko te strategije prilagodijo svojim zmožnostim."

Zaključuje, da je najpomembnejše, da vodje razvijejo kulturo odprte komunikacije, kjer lahko zaposleni brez strahu prosijo za podporo in predlagajo rešitve, ki jim pomagajo delati učinkoviteje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar