Videonadzor v službi: kdaj je dovoljen, kdaj pa prepovedan - pravni nasvet

Problematika videonadzora krepko posega v zasebnost ne samo fizičnih oseb, ampak tudi zaposlenih. Gre za občutljivo področje, zato je nujno, da zakonodajalec v zvezi s tem najde ravnotežje med pravico do varovanja zasebnosti in pravico do varovanja življenja, zdravja in premoženja podjetja.

Pravno podlago videonadzora je opredelila že Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba GDPR). Da bi bil videonadzor zakonit, mora temeljiti na eni izmed zakonitih podlag za obdelavo osebnih podatkov (privolitev, pogodba, zakonska obveznost, življenjski interes, javni interes ali zakoniti interes).

Če želi upravljavec podatkov v svojih prostorih namestiti sistem videonadzora, mora imeti za to praviloma zakoniti interes. V tem primeru mora dokazati, da interes nadzora prevlada nad interesom zasebnosti. Drugače rečeno, dokazati mora, da obstajajo okoliščine, v katerih je življenje, zdravje ali premoženje ogroženo do te mere, da je treba zaradi njihovega varovanja ali hrambe dokazov izvajati videonadzor.

Odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik podjetja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi tudi razlogi za uvedbo videonadzora. Upravljavec videonadzornega sistema mora o odločitvi o izvedbi videonadzora objaviti obvestilo. To mora biti vidno objavljeno in razločno, posamezniku pa mora omogočati seznanitev z izvajanjem videonadzora, da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore

Kar zadeva videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, velja, da lahko menedžment tak nadzor izvaja le, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. To pravilo je treba tolmačiti restriktivno. Nujnost nadzora, nevarnost ali ogrožanje morajo biti konkretno utemeljeni oziroma izkazani.

Tak videonadzor se mora izvajati brez snemanja delov stanovanjskih stavb, ki niso službeni oziroma poslovni prostori in brez snemanja vhodov v stanovanja. O izvajanju videonadzora morajo biti pisno obveščeni vsi zaposleni, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Zbirka osebnih podatkov v povezavi z izvajanjem videonadzora v službenih in poslovnih prostorih mora vsebovati tudi datum in čas vstopa v uradni službeni prostor in izstopa iz njega, osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlog vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo skupaj s posnetkom videonadzornega sistema.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov

Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le, kadar je to nujno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanje ali odkrivanje kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, in še to pod pogojem, da tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Pomembno je, da se lahko videonadzor izvaja le glede tistih delov in prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati te interese.

Izrecno je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec navadno dela (pisalna miza, proizvodna hala, bančno ali poštno okence ipd.). Neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami je dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca. Zaposleni morajo biti začetkom izvajanja videonadzora pisno obveščeni o njegovem izvajanju.

Pred uvedbo videonadzora se mora delodajalec obvezno posvetovati tudi z reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in s svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom. Posvetovanje se izvede v roku 30 dni ali drugem daljšem roku, ki ga določi delodajalec.

Sankcije

Za kršitve določil o videonadzoru dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore oziroma videonadzora znotraj delovnih prostorov so predpisane naslednje globe: z od 2.000 do 5.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, globa od 2.000 do 8.000 evrov se plača v primeru izvajanja videonadzora ali obdelovanja posnetkov v nasprotju z njihovimi nameni (če torej to ni potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih).