Hrepenenje po ohranjanju mladosti in boju proti staranju spremlja človeštvo vso zgodovino — konec koncev je že Oscar Wilde ustvaril Doriana Graya, junaka, ki je prodal dušo za večno mladost in brezhibno lepoto. Danes za ohranjanje mladosti in dobrega počutja ni treba "zastaviti duše", smiselno pa je razmisliti o pametnejših naložbah v zdravstvo, večjem poudarku na preventivi in premišljenih sistemskih reformah, ki lahko posameznikom in družbam dejansko prinesejo dodatna leta zdravja.
Koncept dolgoživosti (angl. longevity) zajema znanstveni, medicinski in življenjski pristop k podaljševanju življenjske dobe ter ohranjanju zdravja, vitalnosti in kakovosti življenja čim dlje. Gre za premik od vprašanja, kako dolgo živimo, k vprašanju, kako dolgo ostanemo zdravi, pri čemer poudarek ni več le na zdravljenju bolezni, temveč na preventivi, personalizirani medicini, naprednih terapijah in celostnem pristopu k zdravemu staranju.
Po podatkih World Health Organization se bo število ljudi, starejših od 60 let, z 1,1 milijarde leta 2023 povzpelo na 1,4 milijarde do leta 2030, do sredine stoletja pa bo njihov delež v populaciji še naprej hitro naraščal, kar bo močno obremenilo zdravstvene in socialne sisteme. Po ocenah Bloomberga bi ljudje po svetu lahko v povprečju živeli 3,3 leta dlje, če bi države dosegle boljši izkoristek svojih zdravstvenih proračunov. Globalne neučinkovitosti so se med letoma 1995 in 2019 vztrajno zmanjševale – vse do pojava covida 19, ki je ta napredek prekinil, navaja študija iz revije The Lancet Global Health.
Dodatno zanimanje za področje dolgoživosti sproža tudi dejstvo, da koncept odpira vrata številnim industrijam z izjemnim finančnim potencialom. Ocenjuje se, da je trenutna vrednost globalnega trga dolgoživosti približno 600 milijard dolarjev, do leta pa 2030 naj bi trg dosegel 2,7 bilijona dolarjev, ob letni rasti od sedem do 12 odstotkov, odvisno od posameznega segmenta. V to so vključeni medicinske in biotehnološke inovacije, trg prehranskih dopolnil, farmacevtska industrija ter razvoj zdravil proti staranju in genskih terapij pa tudi medicinski centri in klinike, ki ponujajo programe za podaljševanje zdravega življenja. Medtem ko so največji igralci na področju dolgoživosti še vedno skoncentrirani v ZDA — med njimi Altos Labs, Calico in Juvenescence, ki razvijajo terapije celične pomladitve in senolitike ter genske pristope — se v Evropi zaenkrat bolj uveljavlja vrhunska velnes-medicinska scena. Pisali smo že o švicarski Clinique La Prairie ob Ženevskem jezeru, eni najprestižnejših klinik za dolgoživost. Regiji bližje sta še Chenot Palace Weggis v Švici in Original Mayr Medical Resort v Avstriji, ki prav tako veljata za vodilna centra za preventivo, regeneracijo in podaljševanje zdravega življenja.
Preverili smo, kako se koncept dolgoživosti razvija v posameznih državah regije in kako napredek segmenta ocenjujejo ponudniki storitev. Na podlagi trenutnih investicijskih trendov in rasti ponudnikov smo analizirali trenutne trende in proučili, v kolikšni meri bodo te storitve prebivalcem regije dejansko dostopne v prihodnjem desetletju.
Depositphotos
Hrvaška
Koncept dolgoživosti se na Hrvaškem pospešeno uveljavlja. Država je še vedno v zgodnji fazi razvoja trga, vendar se povpraševanje povečuje, število ponudnikov raste, storitve pa se premikajo iz nišnega wellnessa v medicinsko usmerjene programe.
Pionir pristopa dolgoživosti na Hrvaškem je Koncept 5 elementov, ki že nekaj let deluje kot prvi specializirani center dolgoživosti v državi. "Longevity tretmani niso modni trend, ampak revolucija v tem, kako razmišljamo o zdravju in staranju," je za Bloomberg povedala ustanoviteljica, dr. Jeannette Gjurić. Opozarja, da se prebivalstvo hitro stara, zato je ključno, da ljudje prepoznajo, da lahko tudi po 60. letu živijo kakovostno – vendar je treba s spremembami začeti že okoli 40. leta.
Med najbolj iskanimi storitvami centra je intervalni hipoksijsko-hiperoksijski trening (IHHT), terapija, ki jo uporabljajo tudi vrhunski športniki. Gre za metodo, ki simulira višinsko adaptacijo ter naj bi izboljšala delovanje mitohondrijev, odpornost proti stresu in regeneracijo. Cena enega tretmaja je 130 evrov. Center ponuja tudi tretmaje endosfera za regeneracijo tkiv ter personalizirane prehranske programe, hkrati pa organizira hrvaški simpozij Longevity, ki postaja eno vodilnih regionalnih srečanj na to temo.
Porast zanimanja tudi med mladimi
Ponudbo dopolnjuje zagrebška klinika My Med, kjer izpostavljajo vse večje zanimanje za infuzije NAD+, namenjene obnovi celične energije.
"Ljudje iščejo načine, kako ostati vitalni, zdravi in mladostni čim dlje. Regenerativna medicina in postopki proti staranju jim to omogočajo," pravi dr. Paola Bajlo iz My Meda. Med priljubljenimi tretmaji izstopajo terapije z matičnimi celicami, estetski posegi, kot sta botoks in filerji, ter personalizirani prehranski načrti, zasnovani na genskih testih.
Cena infuzij NAD+ se giblje med 400 in 600 evri, medtem ko se estetski posegi, kot je botoks, začnejo pri približno 200 evrih. Vse več pacientov prihaja tudi iz tujine, tipična starost pa se spušča – več interesa je opaznega med ljudmi nad 30 let.
Da dolgoživost postaja trend tudi med mlajšimi generacijami in na družbenih omrežjih, potrjuje dr. Nikola Milojević, lastnik poliklinike Milojević. Industrijo opisuje kot estetsko medicino prihodnosti in poudarja, da v Silicijevi dolini vanjo letno pritekajo milijarde dolarjev. V njegovi kliniki lahko klienti opravijo diagnostiko s pomočjo t. i. GlycanAge testa, ki meri biološko starost. "Če se izkaže, da je nekdo deset let 'starejši', lahko s prehrano, vadbo in suplementi biološko starost znižamo," pojasnjuje dr. Milojević.
V regiji se pojavljajo tudi prvi uspešnejši poslovni preboji na področju dolgoživosti. Eden najbolj izstopajočih je hrvaški startup GlycanAge, ki je lani prejel 3,9 milijona evrov za zagon razvoja. Podjetje razvija personalizirane programe preventivne oskrbe na podlagi analize glikanov – sladkornih molekul, ki odražajo biološko starost in vnetna stanja v telesu. S temi podatki uporabnikom omogočajo natančnejši vpogled v dejansko stanje zdravja ter priporočila, kako z življenjskim slogom upočasniti biološko staranje.
Kaj prinaša prihodnost?
Ponudniki se strinjajo, da je hrvaški trg še v zgodnji fazi razvoja, vendar zanimanje eksplozivno raste. Storitev Hrvati ne vidijo več zgolj kot estetske postopke, temveč kot vlaganje v energijo, kakovost življenja in preprečevanje kroničnih bolezni.
Kombinacija znanstveno podprtih terapij, digitalno vodenih programov in holističnega pristopa bo verjetno oblikovala hrvaški trg dolgoživosti v prihodnjih letih – in ga postopoma približala standardom v ZDA in zahodni Evropi.
Depositphotos
Slovenija
"Kultura proaktivnega zdravja je tudi med Slovenci manj razvita kot v ZDA, Nemčiji ali Švici, se pa vse več ljudi zaveda, da kakovostna starost ni naključje, ampak strateška odločitev," pravi dr. Marija Lucija Antolič, ustanoviteljica prve slovenske klinike za dolgoživost Epik.
"V Sloveniji še vedno prevladuje klasičen pristop k zdravju, kjer ljudje obiščejo zdravnika šele, ko imajo težave. Toda k nam prihajajo, ker želijo preseči standardne zdravstvene preglede in dobiti podatkovno podprte strategije za vrhunsko telesno in kognitivno zmogljivost, prilagojeno njihovemu življenjskemu slogu," razmišlja dr. Antolič.
"Temelj dolgoživosti ostaja preventiva"
Tudi dr. Tina Prodnik na čelu podjetja Vibrant Longevity, ki združuje mednarodno ekipo znanstvenikov in strokovnjakov na področju funkcionalne, integrativne medicine ter nutricionistike, meni, da se v Sloveniji področje dolgoživosti razvija nekoliko počasneje kot v nekaterih zahodnoevropskih državah in ZDA, vendar je v zadnjih letih opazen porast zanimanja tako med posamezniki kot med podjetji.
"Trg je še vedno v fazi oblikovanja – ponudba je razpršena in pogosto nepovezana, celostnih in dolgoročno zasnovanih programov pa je razmeroma malo," opaža dr. Prodnik. Dodaja, da najpomembnejši temelj dolgoživosti ostaja preventiva, torej izogibanje škodljivim dejavnikom in pravočasno preprečevanje kroničnih bolezni.
Po besedah Prodnikove je največ zanimanja za programe, vezane na prehrano, presnovo, energijo in hormonsko ravnovesje. "Ljudje želijo razumeti, zakaj se soočajo z utrujenostjo, nihanji teže, hormonskimi težavami ali upadom energije, ter iščejo rešitve, ki segajo dlje od zgolj odpravljanja simptomov," opažajo pri podjetju Vibrant Longevity.
Nanje se večinoma obračajo ženske v srednjih letih, ki želijo aktivno prevzeti skrb za svoje zdravje, preprečiti prihodnje težave in ohraniti vitalnost. "Hkrati pa opažamo vedno več zanimanja tudi med mlajšimi generacijami, pa tudi med športniki in podjetniki, kjer so visoka učinkovitost, mentalna zbranost in dolgoročna telesna zmogljivost še posebej pomembni."
Slovenci, ki stremijo k dolgoživosti, se lahko odločijo tudi za butične nastanitve, kjer v izbranem obdobju – od nekaj dni do več tednov – prilagodijo programe po svojih potrebah. Na voljo so različni programi, kot so razstrupljanje, programi za športnike, kardioravnovesje, splošno izboljšanje zdravja in drugi. S holističnim pristopom k zdravju in z uporabo najnaprednejših tehnologij se ukvarjajo tudi v kliniki za biološko dolgoživost Revita Biological Longevity v Rogaški Slatini, ki je bila leta 2024 nominirana za najbolj razkošno zdravilišče (The Best Luxury Medical Resort). Cene tridnevnih programov se gibljejo okoli dva tisoč evrov, medtem ko celoviti tritedenski programi stanejo nekaj manj kot 20 tisočakov.
Depositphotos
Manjše države kot veliki inovatorji: prihodnost dolgoživosti v Sloveniji
Dr. Marija Lucija Antolič je prepričana, da Slovenija sicer šele vstopa na zemljevid dolgoživosti, medtem ko je v marsikateri tuji državi to že stalna praksa. "Mednarodno gledano, je zanimivo, da se ravno manjše države, kot sta Slovenija in Estonija, pogosto izkažejo kot inovatorji v zdravstvenih pristopih. Imamo prednost, da lahko nove, napredne pristope uvedemo hitreje kot večji sistemi."
Podobno meni dr. Tina Prodnik, ki napoveduje, da bo v naslednjem desetletju dolgoživost postala ena ključnih zdravstvenih paradigm, saj se bo težišče vse bolj premikalo od zdravljenja tudi k preventivi, personalizaciji in obvladovanju biološke starosti. Po besedah Prodnikove bo pomembno vlogo pri tem odigrala tudi umetna inteligenca, in sicer predvsem pri analizi biomarkerjev, razvoju personaliziranih programov in zgodnjem prepoznavanju tveganj. Omogočila bo hitrejše povezovanje podatkov in natančnejše napovedne modele.
Dr. Prodnik kljub temu verjame, da tehnologija ne bo nadomestila razumevanja človeka kot celote. "Pravi napredek bo dosežen tam, kjer se bodo povezali znanost, tehnologija in celosten pristop k človeku – z upoštevanjem telesa, uma, energije in načina življenja kot neločljive celote," sklene.
Srbija
Tudi v Srbiji se zanimanje za dolgoživost hitro krepi, zlasti v zadnjih nekaj letih. Zdravstvene ustanove v Beogradu in Novem Sadu postopoma uvajajo napredne diagnostične preiskave, regenerativne terapije in programe za optimizacijo biološke starosti, ki jih poznamo iz bolj razvitih longevity trgov.
Na čelu razvoja so zasebne klinike, ki promovirajo infuzije vitaminov, hormonske analize, celične terapije ter programe, usmerjene v zdravje, vitalnost in preventivo. Čeprav je trg še v zgodnji fazi, je jasno, da Srbija postopoma sledi globalnemu premiku od klasičnega zdravljenja k preventivi, personalizirani medicini in upočasnjevanju biološkega staranja.
"Razvoj storitev, osredotočenih na dolgoživost, je v Srbiji še v povojih in precej zaostaja za ravnijo dostopnosti in povpraševanja, ki ju vidimo v zahodni Evropi, ZDA in Aziji," pojasnjuje dr. Boris Dragović, ustanovitelj klinike Superhuman v Beogradu. "Večinoma gre za zelo osnovne posamezne storitve, ki se tržijo kot longevity ponudba, kot so IV-infuzije vitaminov, mineralov ipd., ali pa posamezni pristopi biohackinga brez večje znanstvene osnove, ki jih večinoma poganjajo trendi na družbenih omrežjih."
Trg dolgoživosti poganjajo ženske srednjih let
Srbski Superhuman ponuja znanstveno utemeljene in klinično preverjene metode na področju dolgoživosti. Delujejo holistično: izvajajo analize DNK, teste mikrobioma, napredne AI-ocenitve ter kardiološka, endokrinološka, VO₂Max, psihološka in fizična testiranja. Na podlagi teh podatkov njihova ekipa zdravnikov in strokovnjakov oblikuje visoko personalizirane programe za prehrano, gibanje, spanec, življenjski slog in mentalno zdravje, pri čemer sodelovanje s strankami traja najmanj eno leto.
"Poskušali smo oblikovati koncept in program po vzoru tistih v ZDA – tak, ki kljub ceni in kompleksnosti strankam dejansko omogoča podaljšanje vitalnosti in zdravja, s tem pa tudi dolgoživosti," pravi dr. Dragović.
Pojasnjuje, da ljudi sprva najpogosteje pritegnejo programi, vezani na DNK analizo in prehrano. Pri ženskah je sprožilec praviloma perimenopavza, pri moških pa upad testosterona. "Naše stranke so visokoizobraženi moški in ženske srednjih let," razlaga Dragović. "Pogosteje so to ženske iz ekonomsko višjega srednjega razreda, ki so razvile zavedanje o pomenu dolgoročnega vlaganja v zdravje. Tistih iz višjih, premožnih slojev je bistveno manj – ti v Srbiji za zdaj predvsem vlagajo v estetsko kirurgijo."
Kot pionir na področju dolgoživosti v Srbiji pa se predstavlja center za funkcionalno in longevity medicino Rado Health. Njihov pristop temelji na celostni, znanstveno podprti diagnostiki, ki vključuje analize hormonov, metabolizma, mikrobioma, genetike in nutritivnega statusa. Na podlagi teh podatkov oblikujejo personalizirane terapije in programe za dolgotrajno ohranjanje vitalnosti.
"V Rado Healthu verjamemo, da ima vsak pravico do zdravega, izpolnjenega in dolgega življenja. Naša vizija je svet, v katerem je medicina personalizirana, preventiva ključna, vsak posameznik pa opolnomočen, da prevzame nadzor nad svojim zdravjem," navajajo.
Prihodnost dolgoživosti v Srbiji
Večina srbskih ponudnikov se zaenkrat bolj osredotoča na estetske in regenerativne postopke ter splošne velnes protokole, ki jih marketinško pogosto umeščajo pod longevity. Pravi medicinski pristopi, ki temeljijo na napredni diagnostiki, genetiki, metabolizmu in personaliziranih zdravstvenih programih, so za zdaj omejeni predvsem na posamezne centre, kot sta Superhuman in Rado Health.
"Tudi v medicinsko-znanstvenem svetu je dolgoživost še v zgodnji fazi razvoja. O metabolizmu, biokemiji in vplivih staranja na celični ravni vemo zelo malo. Ključno je spodbujanje ozaveščenosti, ki se zdaj dogaja na Zahodu," razmišlja dr. Dragović in napoveduje, da bodo velik napredek omogočili razvoj umetne inteligence in informacijske tehnologije. "Vendar pa bo največji uspeh dosežen, ko se bo splošna raven zavedanja o potrebi po vlaganju v lastno vitalnost in dolgoživost občutno dvignila na globalni ravni," zaključuje.
Severna Makedonija
V Severni Makedoniji se trg dolgoživosti še vedno oblikuje bolj ali manj okoli estetike in velnesa, ne pa okrog strukturirane longevity medicine. Ponudba, ki jo vodijo estetski centri in kozmetične klinike, je osredotočena predvsem na laserske posege, minimalno invazivne tretmaje, pomlajevanje kože in splošne protokole proti staranju.
Kot v večjem delu regije se tudi tu prepletajo estetika, osnovna preventiva in velnes, pri čemer pa za zdaj manjkajo klinično utemeljeni, dolgoročni programi z napredno diagnostiko, genetskimi analizami, presnovnimi ocenami ali celovito personalizacijo življenjskega sloga, ki sicer definirajo novo medicino dolgoživosti.
"Napredek genske medicine bo preoblikoval zdravstveno industrijo"
Pogovarjali smo se z dermatologinjo, profesorico dr. Natasho Teovsko Mitrevsko, ki dela na eni izmed prestižnih zasebnih klinik v Skopju. Napoveduje, da bodo naložbe v dolgoživost v prihodnjih letih verjetno med najhitreje rastočimi področji.
Dr. Teovska Mitrevska pravi, da preventivni testi in personalizirani zdravstveni načrti postajajo čedalje pogostejši del ponudbe. Poudarja, da ključno vlogo pri dolgoročni vitalnosti igra tudi psihološka dobrobit, zato narašča zanimanje za meditacijo, relaksacijo in tehnike za zniževanje stresa, za terapije, ki izboljšujejo kognitivne funkcije, ter za programe mentalnega zdravja.
"Z napredkom genske medicine bodo investicije v personalizirano medicino in genetsko analizo spremenile zdravstveno industrijo. Informacije o genetskih predispozicijah posameznika omogočajo ustvarjanje personaliziranih programov za zdravje, pomlajevanje in preprečevanje bolezni. To bo zagotovilo popolnoma personalizirane načrte za vsakega posameznika, s poudarkom na individualnih potrebah in ciljih," razmišlja dr. Natasha Teovska Mitrevska.
Med opaznejšimi ponudniki v Severni Makedoniji, ki se oddaljujejo od klasične estetike in poskušajo približati konceptu regenerativne in longevity medicine, je BioRevit Clinic. Center temelji na konceptu uporabljene bioinformatike, s katero poskušajo proučevati in usmerjati informacijske signale med celicami ter jih pretvoriti v metode za obnovo bioloških funkcij. V praksi to pomeni kombinacijo diagnostike, individualiziranih bioinformacijskih terapij in sprotnega spremljanja pacientovega stanja — pristop, ki ga klinika predstavlja kot naravnejšo obliko modulacije telesnih procesov.
Depositphotos
Dolgoživost je v Makedoniji še v zgodnji fazi razvoja
Čeprav pristop ni primerljiv z visokospecializiranimi longevity klinikami na Zahodu, ki vključujejo obsežne genetske analize in poglobljene klinične protokole, je BioRevit Clinic vseeno del premika k bolj znanstveno usmerjenim terapijam regeneracije v makedonskem prostoru. Njihova filozofija izhaja iz prepričanja, da prava medicina ne bije boja proti telesu – temveč ga izobražuje, kar odraža širši trend v regiji: poskus povezovanja tradicionalnega velnesa z elementi bioznanosti, čeprav je področje še vedno v zgodnji fazi razvoja.
Da je razvoj počasnejši kot v bolj kapitalsko močnih okoljih, potrjuje tudi širši kontekst zdravstvene infrastrukture. Kot pojasnjuje dr. Natasha Teovska Mitrevska, se "zdravstvena tehnologija v Makedoniji, tako kot v številnih drugih državah, nenehno razvija, vendar pa je to, ali in v kolikšni meri sledi globalni dinamiki inovacij in trendov, odvisno od več dejavnikov, kot so infrastruktura, investicije, izobraževanje medicinskih profesionalcev in dostopnost novih tehnologij."
Bosna in Hercegovina
Poleg razvoja estetske in regenerativne medicine se v regiji pojavljajo tudi projekti, ki koncept dolgoživosti naslavljajo z družbeno-zdravstvenega vidika. Eden takšnih je Projekt Longevity, v katerega je vključena Občina Sarajevo. Gre za evropsko pobudo, namenjeno izboljšanju kakovosti življenja starejših in ranljivih skupin – predvsem oseb z nizkimi dohodki, invalidnostjo ali tveganjem socialne izključenosti.
Projekt se osredotoča na dostopnejše in kakovostnejše storitve oskrbe, osebno prilagojeno podporo ter zmanjševanje osamljenosti med starejšimi. Čeprav ne gre za longevity v medicinskem smislu – brez genetske diagnostike, regenerativnih terapij ali anti-aging protokolov – iniciativa razkriva širšo potrebo regije po celostnem pristopu k dolgoživosti, ki presega klinične posege in vključuje tudi socialno infrastrukturo ter vključenost starejših v skupnost.
V Bosni in Hercegovini je ponudba storitev dolgoživosti še precej omejena, večina centrov pa se osredotoča predvsem na estetsko medicino, nego kože, oblikovanje telesa in splošne velnes tretmaje.
Ena redkih izjem je FitGene, prva premium genetska platforma v državi, ki temelji na analizi 110 genetskih markerjev in ponuja personalizirane vpoglede v prehrano, metabolizem, telesno zmogljivost, regeneracijo in življenjski slog. S svojimi paketi – od zdravstvene in športne genetike do podpore reproduktivnemu zdravju – FitGene sledi trendom preventivne, podatkovno podprte medicine ter predstavlja enega redkih primerov pristopa dolgoživosti v državi.
Podobno vlogo na tem področju ima tudi Alea Genetski center v Sarajevu, kjer ponujajo molekularno diagnostiko, DNK-analize in preventivne teste, ki so lahko temelj za bolj personaliziran pristop k zdravju.
Trg dolgoživosti v Bosni in Hercegovini sicer postopoma raste, a predvsem kot odgovor na demografske razmere, ne kot odraz razkošja. V državi, kjer starejši postajajo največja in najhitreje rastoča družbena skupina, bi sektor storitev, povezanih z zdravjem, oskrbo in preventivo, v prihodnjih desetletjih lahko postal eden ključnih gospodarskih segmentov.
Slovenci živijo najdlje
Demografski trendi dodatno razkrivajo, kako raznolika je regija tudi z vidika dolgoživosti. Po podatkih INED, enega vodilnih evropskih demografskih raziskovalnih inštitutov, iz leta 2023 so napovedi za pričakovano življenjsko dobo prebivalcev držav regije precej različne. Slovenija ostaja najvišje z napovedano življenjsko dobo 82 let, sledi Hrvaška s pričakovano dobo 78,6 leta ter Bosna in Hercegovina s 77,9 leta. Nižje vrednosti beležita Srbija, kjer je pričakovana življenjska doba 75,2 leta, in Severna Makedonija, ki z 73,2 leta ostaja na repu regije.
Čeprav se regija na področju dolgoživosti še ne more postaviti ob bok naprednejšim zahodnim zdravstvenim sistemom, je napredek vendarle opazen. Slovenija in Hrvaška sta najbližje trendom personalizirane medicine, regenerativnih terapij in preventivnih modelov, medtem ko Srbija temu razvoju že precej dobro sledi.
V Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji pa je rast počasnejša in bolj odvisna od infrastrukturnih vlaganj, dostopa do sodobnih tehnologij ter izobraževanja kadra. Kljub tem razlikam je jasno, da regija vstopa v fazo postopnega premika: od klasične estetike in tradicionalnih zdravstvenih praks k znanstveno podprtim, celostnim konceptom dolgoživosti, ki bi lahko v prihodnosti bistveno izboljšali zdravje prebivalcev.
.webp){kind=icon}
