Milijonar, ki želi živeti večno

Staranje in smrt sta neizogibna vidika življenja – vsaj za večino. Vendar to ne velja za ameriškega tehnološkega multimilijonarja Bryana Johnsona, ki letno porabi dva milijona dolarjev, da bi obrnil proces staranja ali ga vsaj upočasnil za 25 odstotkov. To je nov dokumentarec z naslovom Ne umri: Človek, ki želi živeti večno', ki se predvaja na Netflixu.

Film nas popelje v vsakdanje življenje 47-letnika, ki trdi, da živi (in izgleda) kot povprečen 18-letnik. Johnson se vsak dan zbudi ob 4:30, prižge luč v kopalnici, ki posnema izpostavljenost soncu, vzame tri tablete, izmeri telesno temperaturo in začne hormonsko terapijo, ki spodbuja njegov živčni sistem.

Sledi prvi obrok – zmešana zelenjava v obliki črnega napitka, ki bi ga zaužili le v primeru življenjske ogroženosti, skupaj s prvimi 30 tabletami. Do konca dneva popije še približno 100 zdravil in prehranskih dodatkov.

Zadnji obrok ima ob 11:30 dopoldne, kar pomeni, da se preostanek dneva – vse do spanja ob 20:30 in prebujanja – posti. Njegov strogo določen režim vključuje dnevni vnos 1.977 kalorij, eno uro vadbe vsak dan in tri visoko intenzivne treninge na teden. Če se vam prikazana rutina zdi ekstremna, počakajte in izvedeli boste naslednje korake.

Eksperimenti visokega tveganja

Na svetu ni osebe, ki bi bila kronološko stara 45 let, vendar bi imeli vsi njeni organi starost 35-letnika," je za Bloomberg izjavil zdravnik Oliver Zolman. Dolgoletni raziskovalec terapij proti staranju na Univerzi v Cambridgeu, Oliver Zolman, skupaj z Johnsonom preučuje znanstveno literaturo in protokole proti staranju, pri čemer je Johnson kot nekakšen poskusni zajček in financer eksperimentov. Zolman vodi medicinsko ekipo 30 oseb, Johnson pa opravi več deset preiskav, od katerih so nekatere ekstremne, tvegane in boleče, rezultate pa merijo s stalnimi analizami krvi, magnetno resonanco, ultrazvokom in kolonoskopijo.

Za večino zdravil ne obstajajo klinične študije na ljudeh, ki bi potrdile njihovo uradno uporabo. Na primer, eksperimentalno zdravilo rapamicin, ki ga je FDA odobrila samo za osebe, ki se pripravljajo na transplantacijo organov, postaja vse bolj znano v 'leksikonu dolgoživosti' in ga javno hvalijo tudi drugi znani strokovnjaki.

Prvotno razvit kot imunosupresiv za preprečevanje zavrnitve presajenih organov, rapamicin pritegne pozornost zaradi svojega potenciala kot terapija proti staranju.

Njegov mehanizem delovanja temelji na inhibiciji mTOR-a, beljakovinskega kompleksa, ki igra ključno vlogo pri rasti in regeneraciji celic. Čeprav je mTOR nujno potreben za razvoj v mladosti, je njegova prekomerna aktivnost v kasnejših letih povezana s pospešenim staranjem in boleznimi, povezanimi s starostjo. Z inhibicijo mTOR-a bi lahko rapamicin upočasnil te procese. Johnson jemlje 10 tablet rapamicina dnevno.

Ian Loring Shiver – Bloomberg Businessweek

 

Nato, transfuzija plazme – skoraj rutinska praksa med ‘fanti iz Silicijeve doline’, o kateri se ne govori. Medtem ko nekateri uporabljajo tako imenovane 'blood boy-e' kot darovalce plazme, Johnson uporablja kri svojega sina in hkrati daje svojo plazmo očetu. Rezultati? Njegov 70-letni oče je zmanjšal svojo biološko starost na 46 let.

Verjetno je eksperiment, s katerim je šel v skrajnost, potekal septembra 2023, ko je Johnson obiskal Roatan, zasebni otok v Hondurasu, zaradi genske terapije s folistatinom. Terapija uporablja plazmide – majhne molekule DNK, ki ne spreminjajo genetskega materiala kromosomov – za povečanje mišične mase, upočasnitev staranja in podaljšanje telomer. Johnson na svoji spletni strani trdi, da je to potencialni ključ za prebijanje meje človeške starosti 120 let.

Terapijo razvija podjetje 'Minicircle', ki trdi, da je folistatin med najbolj perspektivnimi tretmaji za podaljševanje življenja. Cena terapije? Ta stane le 25.000 dolarjev – bistveno manj kot druge genske terapije, ki dosegajo milijone. Vendar pa pomanjkanje objavljenih kliničnih podatkov skrbi znanstvenike, ki opozarjajo na nevarnosti nereguliranih eksperimentov. 'Ta terapija je razvita tako, da ima lahko vsak na svetu dostop do nje,' je za Bloomberg izjavil Walter Patterson, soustanovitelj in glavni znanstveni direktor podjetja.

Vadim Gladyshev in Andrew Steele v filmu trdita, da je, glede na število tretmajev, ki jih je Johnson imel, nemogoče določiti, kateri so resnično učinkoviti.

Steele je povedal anekdoto o tem, da ga je Johnson blokiral na X, potem ko je predlagal, da bi milijonar del svojega premoženja vložil v financiranje resničnih znanstvenih raziskav. Čeprav oba zdravnika izpostavljata načine, kako bi lahko Johnson prispeval na teh področjih, menita, da metode, ki jih trenutno uporablja, ne prinašajo pomembnih znanstvenih podatkov.

Niko Mihić, svetovalec Real Madrida in soustanovitelj organizacije Nogometni zdravniki, je za TV-oddajo Sedem na Bloomberg Adria izrazil podobno mnenje. Dejal je, da lahko takšna predanost kaže na obsesivno-kompulzivno motnjo ter da jetra v povprečju lahko presnavljajo do pet tablet na dan. Ne zanika pa, da lahko z ekipo 30 medicinskih strokovnjakov določeni procesi ostanejo pod nadzorom, vendar se postavlja vprašanje, katera od metod je na koncu najbolj učinkovita. "Prezgodaj je še, da bi lahko podali mnenje o učinkovitosti Johnsonovih protokolov," je dejal.

Iz izkušenj dela s profesionalnimi športniki Mihić poudarja, da lahko določeni protokoli športnikom omogočijo, da se ukvarjajo s športom dalj časa, celo v zrelejših letih. Navaja Novaka Đokovića, Luko Modrića, ki igrata nad pričakovanji za svoja leta in Toma Bradyja, ki je podrl vse rekorde in se upokojil pri 44 letih.

On prav tako meni, da je vloga umetne inteligence pomembna za preventivo. "Z ustvarjanjem svojevrstnega avatarja profesionalnih športnikov oziroma digitalnega atleta lahko predvidimo njihove šibke točke in tako preprečimo poškodbe ter ustvarimo učinkovit individualni protokol," pravi Mihić. Sogovornik meni, da bo vloga AI v smislu prognostike in preventive v prihodnosti vedno večja.

Kdo je človek, ki je napovedal vojno starenju?

Johnson, ki sledi svojemu rigoroznemu režimu, trdi, da je znižal hitrost staranja na 0,64, kar pomeni, da vsako leto postara le sedem in pol mesecev.

Johnson pravi, da je kljub svojemu premoženju, 10 let trpel za hudo depresijo, preden se je odločil spremeniti svoje življenje in postal zdrav kot 18-letnik.

Režiser Chris Smith je znan po kontroverznih zvezdah svojih dokumentarnih filmov, med katerimi so Tiger King, Fyre in Bad Vegan.

V dokumentarnem filmu Smith prikazuje evolucijo Johnsona od povprečnega ameriškega najstnika do tehnološkega milijonarja, ki dovoljuje algoritmu, da upravlja njegovo zdravje – in spodbuja druge, da storijo enako. Johnson je odraščal v mormonski cerkvi, ki je bila zelo osredotočena na družino, in služil kot misijonar. Po fakulteti in različnih službah je bila njegova najuspešnejša kreacija Braintree, podjetje za izvajanje spletnih plačil, ustanovljeno leta 2007, tik preden je spletno nakupovanje postalo običajno za potrošnike. Leta 2012 je podjetje kupilo Venmo in nadaljevalo rast, preden ga je leta 2013 kupil eBay oziroma takraten PayPal za 800 milijonov dolarjev.

Po prodaji podjetja, ki mu je prinesla 400 milijonov dolarjev in svobodo, da spremeni svoje življenje, je bil Johnson v devetih nebesih in je medna plesal sedem ur.

"Počutil sem se brezupno. Ob 7. uri zvečer bi jedel preveč hrane ali napačno hrano, bil sem debel. Ta Bryan je odpuščen. Ta različica mene nima več avtoritete. Novi Bryan je zdaj tukaj."

Ko je Johnson začel svojo pot okrevanja organov, pri čemer so ga vodili algoritmi, je prekinil odnose z ženo, cerkvijo in dvema otrokoma. Tretji otrok, sin Talmage, se mu je kasneje pridružil  in je prisoten v večjem delu filma.

Za večino ljudi njegova rutina deluje nerealno in nedosegljivo. Če pa to zanemarimo in izločimo eksperimente, terapije s svetlobo in kisikom, ki si jih lahko privoščijo samo najbogatejši, ter ekipo zdravnikov, ki preučuje rezultate njegovih raziskav in razvija tehnologijo za merjenje aktivnosti možganov Kernel (dodatni poslovni podvig, ki ga je Johnson razvil), dejstvo je, da večina koristi, ki jih Johnson ima od tega podviga, dejansko izhaja iz rednega spanja, nadzorovane prehrane in vadbe.

Pravi tudi, da je osnovni princip enostaven in velja za vsakogar: izogibajte se samodestruktivnemu vedenju. "Vsi imamo tisto osebnost, ki preveč razmišlja ter razmišlja slabo," pravi Johnson.

Ne moremo reči, da to niso stvari, ki ne bi bile dostopne nam vsem v različni meri oziroma da nad njimi ne moremo vzpostaviti nadzora.

 

9 osnovnih pravil za dolgoživost Osnovna pravila, ki jih lahko vsakdo sprejme, da bi zagotovil boljšo kakovost življenja oziroma upočasnil staranje:  1. Ne kadite. 2. Bodite pozorni na to, kaj vnašate v svoje telo. 3. Dovolj spite in počivajte. 4. Vadite, priporočilo je 5-krat tedensko. 5. Gradite harmonične odnose s svojo družino. 6. Živite v trenutku, ne v prihodnosti. 7. Vključite umetnost v svoje življenje, obkrožite se z lepoto. 8. Sprejmite triletni načrt, kot so hobiji, učenje novega jezika ali igranje instrumenta. 9. Poslušajte svojega zdravnika. Vir: Niko Mihalić, svetovalec pri Real Madridu in soustanovitelj organizacije Nogometni zdravniki

 

Mihalić poudarja, da je naslednja velika stvar, kar se tiče dolgoživosti, zgodnje odkrivanje kognitivnih motenj. "Zmožni smo  zaznati nastanek kognitivnega sindroma deset let, preden se pojavi." Nato Mihić meni, da normalnost v smislu parametrov, ki jih dobimo iz analiz, ni več sprejemljiva in da bi morali stremeti k optimizaciji teh parametrov. "Normalni parametri za odraslo osebo niso enaki za osebo starosti 20 ali 90 let. Ne želimo samo normalnih vrednosti, recimo železa ter B vitamina. Želimo optimalne vrednosti za vsako osebo, ne glede na to, kako zdrava je." Nato kot druge pomembne trende naš sogovornik navaja nove radiološke tehnike in nove generacije psihedeličnih zdravil.

Klofuta medicinskemu sistemu?

Johnson navaja, da je zdravstveni sistem napačen, da je edina rešitev pravzaprav ustvarjanje novega sistema. Njegovo mnenje temelji na tezi, da se zdravijo posledice in ne pa pravega vzroka težav ter da je potrebna sprememba paradigme.

V filmu različni strokovnjaki pravijo, da bi Johnsonov protokol lahko predstavljal revolucijo za človeško vrsto. "Težko si je predstavljati življenje brez medicinskih odkritij, in pred dve stoletji sploh nismo imeli dostopa do anestetikov ali antibiotikov. Če gledamo naprej, lahko kmalu pride čas, ko se bosta dva najstnika pogovarjala, kako čudno je, da ljudje zbolijo in umirajo," pravi eden izmed znanstvenikov.

Za Johnsona 'Ne umri' ni le osebna filozofija; gre za politično, ekonomsko, moralno, socialno, etično in versko vprašanje. Vidi jo kot ideologijo, ki lahko prinese spremembe v družbi, temelječ na znanstvenih načelih, s pomočjo umetne inteligence.

In pri tem ni več sam. Na koncu filma nas pozdravljajo skupnosti privržencev, zbranih okoli njegove filozofije in navdihnjenih z idejo, da je smrt le možnost. Z najrazličnejših delov sveta sporočajo: 'Ne umri!'

Ideja, ki je Johnsona naredila še bogatejšega, bi ga zagotovo lahko naredila nesmrtnega.