Po požaru, ki je leta 2019 prizadel devetsto let staro katedralo in eno najpomembnejših evropskih znamenitosti, njena kupola znova kraljuje nad pariškim nebom. Ta dogodek je pomemben predvsem zaradi krize, ki se dogaja ob padcu vlade v Franciji. Pričakuje se, da se bo otvoritvene slovesnosti ta konec tedna udeležilo približno 50 svetovnih voditeljev, ki jih bo gostil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je imel aktivno vlogo pri obnovi.
Na slovesnosti bodo nastopili tudi drugi visoki gostje, pa tudi znani umetniki, kot so Pharrell Williams, operna zvezda Nadine Sierra, pianista Lang Lang in Khatia Buniatishvili, violončelist Yo-Yo Ma in številni drugi.
Prvi pogled na glamurozno katedralo Notre Dame
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je na svoji platformi Truth Social napovedal, da se bo udeležil tega dogodka. Pohvalil je Macrona, ker je katedralo obnovil "v polnem sijaju in še več", ponovno odprtje katedrale pa označil za "zelo poseben dan za vse". Macron bo postal tretji tuji voditelj, ki se bo srečal s Trumpom po njegovi zmagi na ameriških predsedniških volitvah prejšnji mesec. Trump je pred tem gostil kanadskega premierja Justina Trudeauja in argentinskega predsednika Javierja Millaya. Glede na izkušnje z letošnjih olimpijskih iger so napovedani visoki varnostni ukrepi, a bodo gledalci na določena mesta vseeno imeli dostop.
Trije zvonovi z olimpijskih iger pred katedralo
Donacije so prihajale od vsepovsod. Na koncu je 845 milijonov evrov omogočilo, da se je v prenovo v petih letih vključilo kar 700 umetnikov in rokodelcev. Na koncu je v proračunu ostalo 150 milijonov dolarjev, ki bodo, kot je bilo napovedano, porabljeni za "ohranjanje svojega sijaja v prihodnjih letih". Vse to zato, da bo "Naša Gospa" bolj glamurozna kot kdaj koli prej. Zvonovi (skupaj 21 in trije z olimpijskih iger) so prvič zadoneli konec novembra. Slovesno procesijo, ki je prejšnji dan zaznamovala začetek del, je prevladoval eden najbolj znanih kipov Device z otrokom, znan kot "Pariška Gospa", ki se je ob tej priložnosti vrnil v srce katedrale. Ogenj kipa med požarom ni zajel.
Zgodovinska vrnitev "Pariške Gospe"
Prav v času prihajajočih božičnih praznikov je katedrala pripravljena sprejeti do 15 milijonov obiskovalcev letno. Pred požarom je katedralo v povprečju obiskalo približno 12 milijonov ljudi letno. A zdaj bodo tisti, ki jo bodo želeli obiskati, morda morali plačati.
Eno od vprašanj, ki te dni pritegne pozornost javnosti, je razprava o tem, ali je upravičeno zaračunavati vstopnino za dostop do prostora za molitev in veroizpoved. Francoska ministrica za kulturo Rashida Dati je v intervjuju za Figaro dejala, da predlaga honorar v višini pet evrov in trdi, da bi to prineslo 75 milijonov evrov, kar bi zadostovalo za "rešitev vseh cerkva v Parizu in Franciji". Po drugi strani temu predlogu ostro nasprotuje katoliška cerkev, ki se sklicuje na zakon iz leta 1905, ki določa, da morajo biti cerkve odprte za javnost – brezplačno. Vlada pa je trdila, da je zaračunavanje vstopnine obiskovalcem, ki pridejo iz "kulturnih" in ne verskih razlogov, dopustno. Trenutno je na uradni spletni strani o obisku za podrobnejše informacije treba plačati le vodnik za obiskovalce (10 evrov) in vodnik za romarje (5 evrov).
To pa ni edina polemika, ki spremlja zgodbo o "Naši Gospe", odkar je pogorela. Prva revizijska poročila so razkrila težave s proračunskim nadzorom in preglednostjo porabe ter vmešavanje donatorjev v proces odločanja. Ena od glavnih spornih točk je bila želja predsednika Macrona, da bi dodal nov, sodoben stolp, kar pa je bilo na koncu zavrnjeno. Poleg tega je slog nekaterih vitražov še vedno predmet razprave.
Potem so tu še donatorji, predvsem tisti iz luksuzne industrije. Bernard Arnault, predsednik uprave luksuznega konglomerata LVMH, je podaril 200 milijonov evrov, kolikor je namenila tudi fundacija Bettencourt Schueller, torej družina, ki stoji za L'Oréalom. François Pinault, ustanovitelj Keringa, in Patrick Pouyanne, izvršni direktor Totala, sta prispevala vsak po 100 milijonov evrov.
Mediji so velikodušne donacije iz samega vrha luksuzne industrije označili za odraz nečimrnosti. Med drugim se je razpravljalo, ali bi bilo bolje ta denar porabiti v drugih kriznih razmerah. Privlačnost tovrstnih donacij za "igralce" na področju luksuza je jasna. Najprej v simbolni in kulturni vrednosti. Simboli so pomembni, ker jih je mogoče ljubiti.
Znano je, da donacije iz luksuzne industrije najbolje delujejo na odmevnih lokacijah, ki privabljajo turiste in postavljajo njihova imena na zemljevid milijonov obiskovalcev. Italijanska skupina usnjenih izdelkov Tod's SpA je z 28 milijoni dolarjev financirala prenovo Koloseja v Rimu. Bulgari je za obnovo Španskih stopnic v Rimu podaril 1,7 milijona dolarjev. Fendi, prav tako del imperija LVMH, je prispeval dva milijona dolarjev za prenovo fontane Trevi v istem mestu. Tam je znamka celo organizirala modno revijo pod vodstvom pokojnega Karla Lagerfelda.
Nič drugače torej ni z obnovo Notre Dame (z izjemo modnega spektakla, ki verjetno ne bo dovoljen). Nekateri po drugi strani tudi te možnosti ne bi izključili. Britanski časopis The Telegraph je nekoč kritiziral prenovo Notre Dame in jo označil za "politično korekten Disneyland" in "eksperimentalni razstavni prostor". Mimogrede, Pharrell Williams, katerega nastop se pričakuje na otvoritvi, je tudi kreativni direktor moške kolekcije Louis Vuitton (LVMH).
Upanje v zmedenem svetu
Ne glede na vse so nekateri mnenja, da je dobrodelnost absolutno dobra in da se ne bi smeli spuščati v razloge. In to "ne samo zaradi ciljev, ki jih izbere donator, ampak tudi zaradi spodbujanja raznolikosti vrednot, ki jih predstavlja in vzdržuje," pravi Stephen L. Carter, profesor prava na univerzi Yale.
Če se gremo tako, je zgodba o obnovi »Naše Gospe« zgodba o veri in rojstvu iz pepela. Celo neverujoči bi morali znati ceniti vrednost kraja tolažbe in upanja v zmedenem svetu, v katerem živimo. Za Parižane in Francoze obnova najpomembnejšega verskega in kulturnega objekta to vsekakor potrjuje. In to v trenutku, ko je to verjetno najbolj nujno. Zanimiv je tudi podatek, da pred katedralo že od leta 1924 stoji tabla s kompasom, s katerega se merijo vse razdalje med Parizom in drugimi mesti.
Katedrala v ljudski kulturi in zgodovini
Odkar je papež Aleksander III. leta 1163 pod zaščito kralja Ludvika VII. položil prvi kamen katedrale, požar leta 2019 zagotovo ni bil edini turbulentni trenutek.
Med francosko revolucijo v 1790-ih je katedrala utrpela resno škodo. Revolucionarji so izropali notranjost, stavbo pa so preimenovali v "tempelj razuma", da bi promovirali ideje razsvetljenstva in sekularizma. Številnim kipom svetopisemskih osebnosti v katedrali so odrezali glave ali pa so jih uničili.
Roman Victorja Hugoja iz leta 1831, Notre Dame de Paris, je imel ključno vlogo pri umeščanju katedrale v popularno kulturo in ozaveščanju o njenem slabem stanju. Knjiga, po kateri so posneli tudi filme, vključno s slavnim Disneyjevim animiranim filmom, prikazuje katedralo kot simbol tako veličine kot zanemarjenosti. Hugovo delo je pomagalo spodbuditi zanimanje javnosti, kar je vodilo do velikih obnovitvenih del sredi 19. stoletja.
Pomembni dogodki v zgodovini katedrale Notre Dame (povzeto po uradni spletni strani notredamedeparis.fr):Politični dogodki:
Kraljeve poroke:
Kronanja:
|
.webp){kind=icon}
