Hazarderski Macron in šibki Scholz: V kako globoki krizi je EU?

Supervolilno leto se v Evropski uniji sklepa v velikem slogu dramatičnih preobratov, ki poglabljajo politično in ekonomsko negotovost v njenih jedrnih državah. Da zapisano ni pretiravanje, potrjujeta dve letnici.

V Franciji je v sredo po izglasovani nezaupnici padla desnosredinska manjšinska vlada Michela Barnierja, kar se v peti republiki ni zgodilo že od davnega leta 1962. Predsednik Emmanuel Macron ima zdaj po ocenah strokovnjakov na voljo le nekaj možnosti za formiranje vlade, vse približno enako slabe. Prihodnja vlada bo centristična, in zatorej šibka kot Barnierjeva, pod vodstvom skrajno desne Marine le Pen ali levičarja Jeana-Luca Mélenchona pa pretirano radikalna. Tretja in najbolj drzna poteza bi bil Macronov odstop in razpis predčasnih volitev, ki bodo sicer na vrsti šele čez dve leti.  

Nič manj monumentalna ni letnica 1982. Ta povzema politične turbulence v Berlinu. Vajeti je v Nemčiji, državi, ki se je iz ekonomskega prvokategornika v zadnjih dveh letih tehnične recesije prelevila v kroničnega bolnika, namreč prvič po več kot 40 letih prevzela manjšinska vlada kanclerja Olafa Scholza.

"Nemška vladna kriza prihaja ob najbolj neprimernem času in v luči vse ostrejših težav, ki pestijo EU, ne prinaša dobrih obetov," je za Bloomberg Adria dejal poznavalec geopolitičnih razmer Denis Mancevič, partner pri podjetju NC3. 

Ko vlado odnese proračun

V luči upehane konkurenčnosti EU, na račun katere je plat zvona v svojem poročilu bil Mario Draghi, je povedno, da so politični cunami, ki je odnesel sredinski vladi v obeh državah, sprožile gospodarske težave, povezane s sprejemanjem proračuna. Od gospodarske kondicije jedrnih držav je namreč odvisna prihodnost projekta EU. Ta si pač sredi srdite trgovinske, tehnološke in geoekonomske tekme z ZDA in ekspanzionistično Kitajsko nikakor ne more privoščiti nadaljnjih zdrsov.

Potem ko je Barnier pri sprejemanju varčevalnega proračuna za prihodnje leto postavil na kocko svojo politično prihodnost in jo po sredinem glasovanju o nezaupnici tudi izgubil, je pred Francijo nekajmesečno, če ne celo več let trajajoče obdobje politične nestabilnosti. "Stanje javnih financ z nezaupnico ne bo čudežno izginilo," je bil po razpletu političnega trilerja jedrnat Barnier.

Slabi politični izgledi poglabljajo ekonomsko negotovost v državi, katere državni primanjkljaj bo letos narasel na šest odstotkov. Predlog proračuna za izboljšanje zatečenega stanja državnih financ, ki ga je vlada poskušala sprejeti mimo glasovanja v skupščini, predvideva višje davke in varčevalne ukrepe na področju socialnih transferjev v vrednosti 60 milijard evrov. Skladno s tem se drugo gospodarstvo EU tudi vse težje zadolžuje; agencija Reuters je tako poročala, kako so vlagatelji za francoske državne desetletne obveznice še minuli teden zahtevali podobno premijo kot za grške, kar je zgodovinski precedens.

A trgi so neizbežno vladno nezaupnico včeraj pospremili stoično. Po poročanju Bloomberga so zahtevani donosi na francoske obveznice zdrsnili za 2,87 odstotka. Pribitki na posedovanje francoskega dolga v primerjavi z varnejšimi nemškimi obveznicami so se v četrtek znižali za štiri točke na 81 bazičnih točk.

Macronova dilema

Barnier bo do sestave nove vlade z ministri opravljal zgolj tekoče posle. To pomeni, da je na potezi predsednik republike. Notorični politični hazarder, ki je za ohranitev predsedniškega položaja državo z razpisom predčasnih volitev junija letos pahnil v negotovost, bi lahko novega premierja predlagal še pred zaključkom leta. To je napovedal tudi v včerajšnjem nagovoru državljanom, v katerem je ošvrknil opozicijo in zatrdil, da bo mandat izplejal do konca.

"Padec vlade me ni presenetil, saj si je Macron z razpisom predčasnih volitev pred meseci le kupil čas za pripravo naslednjih korakov," razmere povzame predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Ana Bojinović Fenko.

Poznavalka meni, da se je Macron "verjetno o tem, kakšni bodo prihodnji koraki pri formiranju vlade, že dogovoril z glavnimi akterji političnega dogajanja". S tem ima v mislih predvsem opozicijska prvaka desnega Nacionalnega zbora in leve Nove ljudske fronte.

Bojinović Fenko: Za EU 'ni panike'

Bi lahko Macron torej za mandatarja predlagal koga iz vrst opozicije? Ta bi bil glede na število poslanskih sedežev sicer operativno močnejši kandidat, a potencialna navzkrižja na nadnacionalnem nivoju bi lahko povzročila evroskeptični sentiment, ki je prisoten tako na levi kot tudi desni. Bojinović Fenko se s temi pomisleki ne strinja. "Za EU, po domače rečeno, ni panike," je optimistična, saj so "radikalne stranke morale po prevzemu oblasti prevzeti odgovornost vodenja države, ki potem ni bilo tako ekstremno, kot se je napovedovalo v njihovih strankarskih programih''.  

"Ideja, da bi Francija izstopila iz EU, kar so omenjali politični radikalci, ni realna", meni predavateljica. "Ob prevzemu oblasti skrajnih političnih sil v državi pričakujem mehčanje njihovega radikalnega evroskepticizma," napoveduje. Skupaj z razmerami v Nemčiji, pravi, bi lahko prihodnost na ravni EU "zaznamovalo obdobje, ko bodo interesi držav članic bolj v ospredju, supranacionalna raven pa bo v ozadju".

Mračno razpoloženje v Berlinu

Podobna usoda je doletela tudi oslabljeno in nepriljubljeno vlado nemškega kanclerja Scholza, ki so jo spodnesli proračun za 2025 ter razlike v viziji gospodarskega okrevanja med SPD in liberalci FDP nekdanjega finančnega ministra Christiana Lindnerja.

"Kot je dejal kancler, bo glasovanje o zaupnici na sporedu januarja, predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je sporočil, da je pripravljen na razpustitev parlamenta, tako da konec februarja pričakujemo volitve. Obstajajo jasna proceduralna pravila, ki jih moramo upoštevati," je prihodnost Berlina v včerajšnjem pogovoru za Bloomberg Adria tehnokratsko povzela nemška veleposlanica v Sloveniji Sylvia Groneick.

Toda nemški podjetniki in Nemci sami že nekaj časa ne delijo optimizma s svojimi političnimi elitami. Nadomešča ga pesimistični radikalizem skrajne desnice. "Če bi se kriza sedanje vlade nadaljevala, bi se politična sredina v Nemčiji še naprej rušila, odprl pa bi se prostor za Alternativo za Nemčijo (AfD)," ocenjuje Sabina Kajnč Lange, strokovnjakinja za evropsko politiko.

Mineva jih tudi potrpljenje. "V nemški družbi je čutiti zaskrbljenost tako glede sedanjosti kot tudi prihodnosti," je o seizmičnih razpokah na račun razpada 'semaforske' koalicije v nemški družbi povedala slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič. Nemškim težavam, ki jih odražajo izzivi prvokategornika nemške industrijske premoči - koncerna Volkswagen -, pač ni videti konca. "Ljudi skrbi visoka inflacija, k čemur je treba prišteti visoke stroške energije, elektrike, stanovanjska problematika je pereča v velikih mestih, skrbijo jih tudi ilegalne migracije, vojna v Ukrajini, pomanjkanje delovne sile, zlasti vzgojiteljic v šolah, in še marsikaj," je še navedla diplomatka.

Članek je bil dopolnjen z informacijo o govoru predsednika Emmanuela Macrona.