Pariz 2024: Ekonomske koristi in čeri olimpijskega spektakla

V Franciji so 33. olimpijske igre (OI) moderne dobe v polnem zamahu, globalni dogodek leta pa je za gostiteljice tako športni spektakel kot tudi gonilo gospodarstva. Igre so pomemben dejavnik mednarodne turistične promocije in spodbujevalec ekonomske aktivnosti. Nečesa, kar (pre)zadolžena francoska republika z nadpovprečnim primanjkljajem v kritičnem času paralize političnega upravljanja nujno potrebuje.

Toda priprave na gostovanje športne elite so dolgotrajne in zlasti drage, saj stroški organizacije dosegajo več deset milijard evrov. Preden se v proračune stečejo 'dividende' superdogodka, morajo prizorišča izpeljati drage naložbe. Za ponazoritev: mesto ob Seni je zgolj za očiščenje 13-kilometrskega odseka reke, v katero se bodo pognali triatlonci, namenilo 1,4 milijarde evrov.

Spektakel, ki poganja turizem

Vložki so izjemni, toda organizacija OI se državam praviloma obrestuje, ugotavlja glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. "Gostovanje velikih mednarodnih športnih dogodkov povečuje verjetnost obiska države gostiteljice, kar makroekonomsko pomeni izvoz storitev, ki krepi BDP in povečuje blaginjo domačega prebivalstva," navaja ekonomist.

Univerza v Limogesu je ocenila, da bo ekonomski učinek OI med 6,7 in 11,1 milijarde evrov, po srednjem scenariju 8,9 milijarde evrov, "kar je 0,3 odstotka francoskega BDP", navaja.

Pogon gospodarskih koristi športnih dogodkov svetovnega kova je turizem. Francija je druga turistično najbolj obiskana država na svetu, takoj za ZDA, saj jo na leto obišče 90 milijonov turistov. Na ta račun Peta republika ustvari okoli osem odstotkov BDP, ugotavlja Ivanc; turisti pa naj bi med OI potrošili okoli 2,6 milijarde evrov.

MOK: Obsežne gospodarske koristi

Obseg vpliva OI na gospodarstvo gostiteljic je sicer odvisna od "lokalnih tržnih razmer in posameznega konteksta vsakega dogodka", pojasnjujejo v Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK). Dodajajo, da naj bi gospodarske koristi tako za Pariz 2024, zimske OI Milano - Cortina 2026, Los Angeles 2028 ter avstralski Brisbane 2032, "daleč presegle naložbe, povezane z igrami".

MOK navaja, da organizacija iger "spodbuja regionalno in nacionalno gospodarstvo ter ustvarja državne prihodke, ki pomagajo nadomestiti javne naložbe". V podkrepitev navajajo lastne izračune, po katerih bo Pariz 2024 ustvaril 11,2 milijarde evrov ekonomskih koristi za širšo regijo francoske metropole Île-de-France. Tudi MOK je v pariške OI vložil poldrugo milijardo evrov.

A priznani filozof Lev Kreft, ki se ukvarja s filozofijo športa, ugovarja. Glede ekonomskih posledic navaja, da se "na koncu" najbolj okrepi "finančna moč MOK". To pa ne velja za druge športne dogodke, še pronicljivo zatrdi poznavalec.

Stroka: Vprašanje infrastrukturnih stroškov

Prav od višine naložb je po oceni ekonomista Mateja Lahovnika odvisna končna ekonomska korist. "Ekonomski rezultat velikih športnih dogodkov je odvisen od vlaganj, ki so povezana s stanjem obstoječe športne infrastrukture, ter od globalnega dosega dogodka," meni predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zato je pri OI "treba gledati dolgoročno in upoštevati vse multiplikativne učinke na gospodarstvo in družbo, ki se kažejo predvsem v na novo zgrajeni infrastrukturi", pojasnjuje.

Toda svari: "Organizatorji OI so imeli kratkoročne izgube z organizacijo, ker so jim pri gradnji potrebne športne infrastrukture pogosto ušle investicije izpod nadzora in so krepko presegle načrtovane stroške". Za Pariz, ki ima relativno dobro razvito infrastrukturo, je po tej plati enostavneje, pravi, a po drugi prestolnica republike ne more računati na izrazitejše turistične koristi kot druga "manj prepoznavna mesta".

Na drugem koncu spektra so zimske OI v ruskem Sočiju. Študija univerze v Birminghamu kaže, da so bile igre, ki so služile predvsem kot promocija režima Vladimirja Putina, najdražje OI moderne dobe. A grandiozni spomenik domnevni veličini kremeljskega avtokrata je državo stal 55 milijard dolarjev in po izsledkih študije letovišča ni postavil na zemljevid svetovnih turističnih destinacij.

Preplet športa in politike nikakor ni ruski unikum. Lahovnik navaja, da je izkoriščanje športnih dogodkov "za politično promocijo države" vse več in navaja svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022.

Kreft: Zgolj seštevanje medalj

"Dediščina OI naj bi bila napredna preureditev mest, množica novih stanovanjskih enot za mlade, okrepljena ponudba rekreativnih športnih možnosti in še kaj, kar se po igrah izkaže za prazne marnje," pronicljivo navaja Kreft. Glede ekonomske dediščine Ivanc dodaja, da so stroški OI "skoraj vedno večji od načrtovanih". Francozi so načrtovane stroške presegli za 115 odstotkov, v Tokiu pred štirimi leti pa za 128, dodaja.

Kreft je skeptičen do širšega spektakla, na katerem temeljijo OI. "Vse več ljudi nasprotuje spektakelskemu športu," pojasnjuje, saj jih velika večina držav ne more organizirati, "še bolj pa zato, ker je v njih cela vrsta športov, a tudi ogromno nezanimivega – neigrivega, kar jih dela vedno manj privlačne." Zato pravi, so te "še najbolj zanimive za seštevanje medalj po državah."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar