Rue Montorgueil v 2. okrožju je ena najbolj znanih pariških ulic s hrano. Ulica nudi dom svetovno znani slaščičarni Jeffrey Cagnes, katere elegantni sladki izdelki so kot dragulji postavljeni na ogled v škatlicah, tu pa najdemo tudi trgovinice s siri, preplavljene z nešteto rezinami, tiste s suhomesnatimi izdelki ter veličastne stojnice s sadjem in čaji Mariage Frères, če naštejemo le nekaj gurmanskih postojank.
Turisti, kot sem jaz, sem prihajajo zaradi tistega pravega okusa Pariza. To ni kraj, kjer bi supermarket sam po sebi pritegnil pozornost.
A vsakič, kadar sem v bližini, vendarle rada zaidem prav v supermarket – natančneje v U Express, ki spada v verigo mestnih trgovin z živili, ta pa je del francoskih hipermarketov Coopérative U. V vitrinah tam resda zaman iščete hlebce sira, ki bi se bleščali kot palice belega zlata, a U Express se ponaša z nekakšno vznemirljivo, preprosto privlačnostjo, ki jo lahko občutite le v noro dobro založeni trgovini nekje daleč od doma.
Ljubitelji hrane in antropološko zavedni turisti dobro vedo: ena prvih postaj ob obisku mesta bi morala biti vedno trgovina z živili. To je kraj, kjer lahko ocenite okuse tamkajšnjega krompirjevega čipsa, najboljših nadevov za sendvič po mnenju domačinov in lokalnih vročih omak. Tu imate priložnost, da se povežete z vsakodnevnim življenjem kraja – tako z ljudmi kot tudi z geografijo – in da ga izkusite na lastni koži ali pa vsaj prek izkušenj drugih. Tudi v ZDA (kjer sicer velja, da večji je supermarket, bolj borna je izbira) je običajno mogoče najti vsaj en skriti dragulj, bodisi v pekarni ali pa na oddelku s prigrizki.
A pokukajte v hladilno omaro in srce vam bo kar zaigralo. Police so bogato založene z izdelki, od vsestranskih sirov chevre in gruyere pa vse do prikupno nagubanega sira crottin de chavignol, kozjega sira AOP in sira comté iz surovega mleka, okrašenega z izstopajočim rdečim logotipom U. Na bližnjem oddelku s suhomesnatimi izdelki je na voljo cela vrsta rožnatih jambonov (šunk), katerih rezine so kot nalašč za odličen sendvič z bageto, poleg pa se bohotijo zajetni kosi pâté en croute (paštete v testu), ki po videzu prekašajo različice, ki so mi jih postregli v nekaterih restavracijah. In potem so tu še police ’piškotkov’ z napisom beurre (maslo).
Foto: Matthew Avignone
Z drugimi besedami: ta trgovina je odlična izbira, ko nakupujete za piknik – kar je v tem času svetovnih trgovinskih vojn in šibkejšega dolarja morda moja najbolj obetavna možnost za poceni, a kraju primeren in okusen obrok, ki zajema bistvo Pariza. Ob nedavnem obisku sem nabor teh dobrot nametala v torbo skupaj s čudovito hrustljavo bageto in steklenico dobrega beaujolaisa – oba izdelka prav tako najdete v U Expressu – in zapravila 24 evrov (manj kot 27 dolarjev). V bližnji Jardin Nelson Mandela sem se tako odpravila s popolnim obrokom za dva, vse za denar, s katerim bi si lahko v rodnem New Yorku privoščila le pomilovanja vredno solato in kavo.
Hrana v pariških restavracijah ni nujno draga: za 40 evrov si lahko v bistroju privoščite povsem spodoben obrok s tremi hodi. (Po drugi strani pa lahko za obrok v restavraciji Plénitude s tremi Michelinovimi zvezdicami v lasti družbe LVMH odštejete približno 550 evrov.) A v državi, kot je Francija, kjer ljudje večerjo skoraj vsak dan kuhajo doma, je kakovost hrane v supermarketih osupljiva – za piko na i pa lahko v njih najdete pakirana presenečenja (namesto spominkov), kot je pločevinka enolončnice cassoulet, okrašena s kraljevskimi oznakami, ali kozarec vrhunskega solnega cveta.
V bližini rue Montorgueil so na voljo še številne druge priložnosti za odlične nakupe v supermarketih. Nekaj ulic stran od U Expressa je ena od več kot 300 pariških poslovalnic Franprixa, v kateri je izbira nekoliko bolj prestižna kot na moji prvi postaji. Blizu vhoda se na ražnju pečejo bleščeči piščanci; zgodaj popoldne jih običajno že zmanjka. Je suis désolé, Costco! (Razočarana sem, Costco!)
Ponudba je še bolj neverjetna v bližnjem Monoprix Forum des Halles, ki je kot francoska različica ameriške verige Target. Veleblagovnica s površino 30 tisoč kvadratnih metrov ima ogromen oddelek z živili, kjer kot turist ne boste izstopali (na enem oddelku sem naštela kar pet jezikov). V trgovini Monoprix priporočam oddelek z vinom in samostojno pekarno s širokom izborom hlebcev (nekateri so z oreščki, drugi z zrni) in bogatim naborom sladic. Ena izmed njih (majhna tortica namreč, prekrita s smetano in jagodami (3,50 evra)), je kar klicala po tem, naj si jo nekdo privošči na soncu.
Kupila sem dve – ravno posladek mi je namreč še manjkal za moje popolno razvajanje ob pariškem obroku. Mislim, pikniku.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...