Na vrhu še vedno moški: ženske v EU zasedajo le tretjino vodilnih položajev, delež v Sloveniji celo upada

Ob mednarodnem dnevu žena, ki ga obeležujemo 8. marca, po svetu potekajo razprave o napredku pri enakosti spolov ter o izzivih, ki ostajajo na področju dela, plač in zastopanosti pri odločanju. Praznik, ki izvira iz začetka 20. stoletja in je povezan z bojem za delavske in politične pravice žensk, danes pogosto odpira vprašanje, kako hitro se družbe premikajo proti enakopravnosti.

Statistika kaže, da ženske na vodilnih položajih še vedno ostajajo v manjšini. Po zadnjih podatkih Eurostata v Evropski uniji zasedajo približno 35 odstotkov menedžerskih položajev, kar pomeni, da je na vodstvenih mestih še vedno približno dvakrat več moških kot žensk.

Slovenija je pri tem blizu evropskega povprečja – ženske zasedajo nekaj manj kot 34 odstotkov vodilnih funkcij. Podatki pa kažejo tudi, da trend ni povsem linearen: delež žensk na vodilnih položajih v Sloveniji se je v zadnjem desetletju zmanjšal skoraj za slabe štiri odstotke.

Zakaj je žensk na vodilnih položajih še vedno manj

Po mnenju kadrovnikov je slabša zastopanost žensk na vodilnih položajih posledica kombinacije več dejavnikov. Deloma je povezana tudi s strukturo posameznih panog, saj je v nekaterih sektorjih, na primer v tehniki ali industriji, že na strokovnih ravneh manj žensk. "Najvišje vodstvene funkcije so hkrati zelo odgovorne in pogosto tudi časovno intenzivne, kar pomeni veliko odrekanja in zahtevnejše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja," poudarja Laura Smrekar, partnerka pri kadrovski agenciji Competo. Dodaja, da se zato nekateri posamezniki v določenih življenjskih obdobjih odločajo za drugačen tempo kariernega razvoja.

"V praksi pa se vedno znova pokaže, da so vodstveni timi močnejši takrat, ko združujejo različne perspektive – ne le po spolu, ampak tudi po starosti, izkušnjah, strokovnih ozadjih in načinu razmišljanja." Na koncu je po njenem mnenju to predvsem vprašanje, kako organizacije razvijajo svoje talente. Tam, kjer podjetja zavestno širijo krog ljudi, ki dobijo priložnost za prevzem odgovornosti in vodenje, se tudi struktura vodstev sčasoma začne spreminjati.

Ženske na vodilnih položajih so še vedno v manjšini. Foto: Depositphotos

Da so razlogi za nižjo zastopanost žensk na vodilnih položajih zelo kompleksni in jih ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku, nam je v intervjuju zaupala tudi izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič. "Poslovni in politični svet je bil zgodovinsko gledano zelo dolgo, predolgo, domena moških, medtem ko sta bila skrb za otroke in dom predvsem domena žensk," pravi. A čeprav so se družbene vloge v zadnjih desetletjih precej spremenile, razlike v zastopanosti ostajajo.

Kar 82 odstotkov prijav za vodilne položaje pošljejo moški

Na vodilne položaje se še vedno prijavlja bistveno več moških kot žensk, kaže analiza prijav na delovne oglase na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo za leto 2024. Kar 82 odstotkov prijav na vodilne funkcije so poslali moški, medtem ko je bilo žensk med kandidati le 17,7 odstotka. Podobno sliko kažejo tudi prijave za položaje, kot so vodje oddelkov. Moški so oddali skoraj dve tretjini prijav, medtem ko je bilo med 4.112 prijavljenimi kandidati žensk 35,5 odstotka.

Razlogi za manjše število prijav žensk na vodilne funkcije so večplastni. "Moški se za vodstvene položaje prijavljajo pogosteje, tudi kadar ne izpolnjujejo vseh pogojev, medtem ko so ženske pri tem bolj zadržane in kandidirajo predvsem takrat, ko ustrezajo vsem zahtevam," ocenjuje Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo. Po njenih besedah je v družbi še vedno prisotna norma, ki moške pogosteje povezuje z vodilnimi vlogami, medtem ko se od žensk pogosto pričakuje večja usklajenost med kariero in družinskim življenjem.

Plačna vrzel med spoloma v Sloveniji relativno nizka

Kljub temu se trendi postopoma spreminjajo, saj vse več podjetij aktivno spodbuja enakost spolov in ženskam odpira več priložnosti za najvišje funkcije. Eden od kazalnikov napredka je tudi razmeroma nizka plačna vrzel med spoloma. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je plačna vrzel med spoloma oktobra lani pri nas znašala 5 odstotkov, kar pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto urne postavke moških. To je precej pod povprečjem Evropske unije, kjer plačna vrzel znaša približno 12 odstotkov.

Kljub relativno nizki skupni vrzeli pa se razlike med panogami precej razlikujejo. Največja je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je dosegla 22,5 odstotka, medtem ko so v nekaterih sektorjih ženske v povprečju celo bolje plačane. Najizrazitejša negativna plačna vrzel – kjer so povprečne bruto urne postavke žensk višje od moških – je bila zabeležena v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, kjer je znašala –11,8 odstotka.

Na področju plač naj bi dodatne spremembe prinesla tudi nova zakonodaja. Države članice EU bodo morale do junija letos v nacionalno zakonodajo prenesti direktivo o plačni transparentnosti, ki uvaja večjo preglednost plač in obveznost poročanja podjetij o morebitnih razlikah v plačah med spoloma.

Vodilne vloge za ženske skozi zgodovino niso bile samoumevne. Foto: Depositphotos

Italijanke in Hrvatice med najmanj zastopanimi na vodilnih položajih

Med državami Evropske unije je bil leta 2024 največji delež žensk na vodstvenih položajih na Švedskem (44,4 odstotka), sledita Latvija (43,4 odstotka) in Poljska (41,8 odstotka). Najnižji delež so zabeležili na Cipru (25,3 odstotka), na Hrvaškem (27,6 odstotka) in v Italiji (27,9 odstotka).

Od leta 2014 je kar 24 držav EU povečalo delež žensk na vodstvenih položajih. Največjo rast so zabeležili v Luksemburgu (+13,7 odstotne točke), na Malti (+10,1 odstotne točke) in na Cipru (+7,9 odstotne točke). V nekaterih državah pa se je delež žensk na vodstvenih mestih zmanjšal, med drugim tudi v Sloveniji (–3,8 odstotne točke), Latviji (–0,7 odstotne točke) in Litvi (–0,2 odstotne točke).

Vodilne vloge za ženske skozi zgodovino niso bile samoumevne, vendar številni primeri kažejo, da so imele pomemben vpliv na razvoj politike, gospodarstva in družbe.

Med najbolj znanimi političnimi voditeljicami preteklega stoletja je bila britanska premierka Margaret Thatcher, ki je v 80. letih zaznamovala gospodarsko in politično smer Združenega kraljestva. V poslovnem svetu pa je francoska podjetnica Coco Chanel zgradila eno najprepoznavnejših modnih blagovnih znamk na svetu in trajno spremenila modno industrijo. Še dlje v zgodovino sega primer kraljice Elizabete I, pod katero je Anglija v 16. stoletju doživela politični in kulturni razcvet ter utrdila svoj položaj v Evropi.

V sodobnejšem času je Nemčijo kot kanclerka več kot desetletje vodila Angela Merkel, Evropsko komisijo pa danes vodi Ursula von der Leyen. Takšni primeri kažejo, da ženske že dolgo uspešno prevzemajo najodgovornejše položaje – kadar imajo za to priložnost. Kot je nekoč dejala ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg: "Ženske sodijo povsod, kjer se sprejemajo odločitve."