Je alkohol na službenih zabavah dopusten?

Novoletne ali prednovoletne poslovne zabave so priložnost za sprostitev, povezovanje s sodelavci in praznovanje dosežkov. A poslovna druženja so drugačna od zasebnih; bistven razlikovalni element je delovno razmerje. Na službenih zabavah so prisotni sodelavci in nadrejeni, kar pomeni, da so za zaposlene dejansko obvezne, čeprav pravno to niso, saj službene zabave formalnopravno ne sodijo v delovni čas zaposlenega, niti jih ni mogoče šteti kot obliko nadurnega dela.

Kljub temu je vabilo na službeno zabavo težko odkloniti. Raziskave kažejo, da tovrstna druženja krepijo socialne vezi in vplivajo na vključenost zaposlenih v delovno ekipo. V anglosaksonskem okolju je lahko včasih zabava celo tiha ocena delavčeve profesionalnosti, zato jo velja obravnavati kot priložnost za mreženje.

Pomen socialnega kodeksa

Na tovrstnih dogodkih je priporočljivo upoštevati ustaljen družbeni in poslovni bonton. Posebno pozornost je treba nameniti primerni izbiri oblačil – ta naj bodo praznična, a hkrati skladna s poslovnim okoljem. Dogodki te vrste so tudi dobra priložnost za mreženje, zato je smiselno navezovati stike tudi zunaj običajnega delovnega kroga ter graditi nove profesionalne odnose. Pozitivnemu vtisu prispeva tudi izkazana hvaležnost organizatorju oziroma delodajalcu.

Prav tako je pomembno, da se na takšnih dogodkih izogibamo razpravam o plačah ali celo predlaganju povišic. Pogovori o plačilu in napredovanju sodijo v ločen, vnaprej dogovorjen sestanek z delodajalcem, praviloma v bolj formalnem okolju in na štiri oči.

Je alkohol na službenih zabavah dopusten?

Glede na to, da prisotnosti zaposlenih na poslovnih zabavah praviloma ni mogoče šteti za delovni čas, se smiselno uporablja določba Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa, da delavec ne sme opravljati dela ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Prav tako delavec ne sme opravljati dela oziroma biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, kadar gre za delovna mesta z večjim tveganjem za nastanek nezgod pri delu, kot je to določeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Prepoved dela pod vplivom alkohola je implicitno vsebovana tudi v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da mora delavec spoštovati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega ZDR-1 nalaga delavcu dolžnost spoštovanja in izvajanja predpisov ter ukrepov s področja varnosti in zdravja pri delu ter skrbno opravljanje dela na način, ki varuje njegovo življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Koliko kozarcev na službeni zabavi je dopustnih? Foto: Depositphotos

Posredni vpliv alkoholiziranosti na službenih zabavah

Ne glede na to, da se službene zabave praviloma ne štejejo v delovni čas zaposlenih, kar pomeni, da je uživanje alkohola na njih načeloma dopustno, se zastavlja pomembno vprašanje, in sicer, kako lahko pitje alkohola na tovrstnih druženjih neformalno vpliva na položaj in ugled delavca na delovnem mestu.

Slovenija velja za okolje z razmeroma visoko stopnjo tolerance do uživanja alkohola v večini družbenih situacij, zato ima to praviloma manj negativnih posledic kot v državah, kjer je odnos do alkohola bistveno bolj zadržan.

Kljub temu tudi v slovenskem prostoru obstajajo pomembne razlike. Od vodstvenih delavcev, članov uprav in drugih oseb na vodilnih položajih se pričakuje posebej zadržan odnos do uživanja alkohola. Običajno se tolerira zgolj simbolična gesta, denimo kozarec šampanjca ob nazdravljanju ob poslovnih uspehih ali ob pomembnih jubilejih, ne pa pretirano uživanje alkohola. Vodilni kadri namreč predstavljajo javno podobo podjetja, zato se v organizacijah, ki dajejo pomen profesionalni kulturi in ugledu, od njih pričakuje dostojno, umirjeno in uglajeno vedenje, kar vključuje tudi preudaren odnos do alkohola.

Kaj pa ostali zaposleni?

Za ostale zaposlene je prag sprejemljivega uživanja alkohola praviloma nekoliko nižji, vendar prekomerno pitje alkohola negativno vpliva na vse, ne glede na položaj v organizaciji. Še posebej škodljivo je, kadar ga spremljajo neprimerno vedenje, kot so povzdignjen ton, kričanje ali uporaba neprimernega oziroma neprofesionalnega jezika. To še toliko bolj velja za zaposlene, ki se v delovnem okolju šele uveljavljajo, ter za tiste, katerih delovnopravni položaj v podjetju ni tako stabilen, kot bi si želeli.

Tako kot na drugih področjih se tudi glede uživanja alkohola na službenih oziroma novoletnih zabavah priporoča zmernost. Na tovrstnih dogodkih so zaposleni po nekakšnem nepisanem pravilu še vedno vsaj delno v profesionalni vlogi, zato je smiselno, da se namesto pretiranega uživanja alkohola osredotočijo na mreženje, izmenjavo idej, poslušanje sodelavcev ter splošno ustvarjanje dobrega profesionalnega vtisa. Takšen pristop je lahko na dolgi rok za posameznika zgolj koristnega pomena.