Kako ukrepati, če se družbeniki d. o. o. znajdejo v težkem konfliktu?

Ljudska modrost pravi, da je vsak začetek lažji kot njegovo nadaljevanje. Motivacija je na vrhuncu, idej kar mrgoli in domišljija dela s polno paro. Tako je denimo v zakonu. Tudi podjetništvo ni nobena izjema. Medeni tedni, ko povsod cvetijo rožice, seveda ne trajajo v nedogled in slej ko prej se tudi družbeniki v podjetju znajdejo pred prelomnicami. Kako oblikovati skupno strategijo glede nadaljnjega razvoja podjetja? Kako se dogovoriti glede financ? Investicij, plač, kreditiranja?

Poslovna španovija lahko prinaša uspešne, celo čudovite zgodbe, a le, če se poklopijo številni dejavniki: močna volja po delu, sposobnost prilagajanja in sklepanja kompromisov, pripadnost podjetju in tudi značajska kompatibilnost. Če umanjka le eden od teh, lahko prihaja do nesoglasij. Če pa jih umanjka več, se lahko družbeniki v podjetju grdo sprejo in se zapletejo v težek konflikt.

Kako to rešiti na pravni in etični ravni?

Izključitev in izstop družbenika

Ena od možnosti je, da to družbeniki predvidijo že v družbeni pogodbi. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) denimo določa, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve.

Družbenik pa sme tudi s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.

To pomeni, da lahko torej družbenik s tožbo zahteva svoj izstop, neodvisno od tega, ali je ta njegova pravica zapisana v družbeni pogodbi, če za to obstajajo določene okoliščine, kot so:

protipravno preprečevanje družbenikovega izstopa (denimo s pogojevanjem določenih dodatnih obveznosti),

če drugi družbeniki družbenika ovirajo pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi (denimo pri poslovanju družbe, pri investicijah, pri marketinški strategiji, pri zastopanju družbe ipd.), pa tudi,

če družbeniku skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.

Kdaj gre za nesorazmerno obveznost, je sicer tako imenovani questio facti (dejansko vprašanje), zanesljivo pa bo za take obveznosti šlo, če bo skupščina ali poslovodja od družbenika zahtevala, da opravlja še dodatne zadolžitve od tistih, ki jih že ima po zakonu ali po pogodbi.   

Vsak družbenik pa sme tudi s tožbo zahtevati, da se drugi družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drugi družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov, ter če tudi sicer grobo krši pogodbo.

Posledice izstopa ali izključitve družbenika

Z izstopom ali izključitvijo družbenika prenehajo tudi poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. S tem pa nastanejo tudi določene obveznosti drugih družbenikov, ki morajo v treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki zaradi izstopa ali izključitve preneha, ali pa v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve.

Depositphotos

 

Če družbeniki v treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika ne sprejmejo sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala oziroma o prevzemu novih osnovnih vložkov, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki zaradi izstopa družbenika preneha.

Pravice družbenika, ki je izstopil in ki je bil izključen iz družbe

Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Rok je torej sorazmerno dolg, a je obveznost izplačila seveda iztožljiva. 

Družbenik, ki je bil izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v šestih letih od dneva izključitve z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.

Dobro je vedeti, da ima v nekaterih primeru družba pravico izplačilo ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o tem odškodninskem zahtevku, ali do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom.

Iskanje razumnega kompromisa

Zgoraj omenjene pravne varovalke, ki jih vsebuje ZGD-1, so rezervirane za primere, ko je stopnja konflikta med družbeniki že tako huda, da ni pričakovati, da bodo nesporazume reševali z dogovorom ali denimo prek različnih postopkov zunajsodnega reševanja sporov, kot sta mediacija ali arbitraža.

Ker pa v številnih primerih družbeniki vendarle še niso sprti do točke brez možnosti vrnitve, priporočam, da se v takih okoliščinah raje odločijo za reševanje spora prek enega izmed omenjenih zunajsodnih mehanizmov, ki jih omogoča zakon o mediacijah v civilnih in gospodarskih zadevah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar