Zavarovalniška industrija se sooča z izzivi pri ocenjevanju in obvladovanju tveganj ob vse pogostejših in ekstremnejših vremenskih ujmah, pa tudi kibernetskih napadih, kar je bila glavna tema enega od panelov konference Finance & Insurance Industries Trends 2025, ki jo je v torek organiziral Bloomberg Adria v Beogradu.
Predstavniki zavarovalnic so se strinjali, da so se tveganja v zavarovalništvu zaradi podnebnih sprememb povečala. Po besedah Sanje Nikolić, članice izvršnega odbora zavarovalnice Wiener Städtische, so podnebne spremembe v Srbiji nekoliko bolj opazne, saj se je povprečna temperatura v zadnjih 100 letih dvignila za dve stopinji, kar presega svetovno povprečje.
Preberi še

Obrestne mere ostajajo visoke, denar bo ohranil svojo vrednost
Predstavniki finančnega sektorja so delili svoje poglede na konferenci "Finance & Insurance Industries Trends 2025", ki jo je v torek v Beogragu organizirala Bloomberg Adria.
pred 22 urami

Bankam se letos nasmihajo dobri rezultati
Banke so letos zaenkrat pridelale 27-odstotni donos
pred 23 urami
"V enem dnevu beležimo padavine, ki so bile nekoč značilne za dva meseca. To vsekakor pušča posledice za zavarovalništvo, morda nekoliko manj na ceno zavarovanja, saj se tu ne da odzvati ravno v enaki meri. Skladno s tem smo spremenili cene zavarovalnih premij, vendar zelo omejeno in osredotočeno. Le zavarovanje pridelkov je doživelo to spremembo zaradi upada donosa in škod," je poudarila na panelu "Zavarovalni sektor: prilagajanje poslovanja rekordom, ki jih podirajo podnebne in druge spremembe".
Z njo se strinja tudi Milo Marković, član izvršnega odbora Zavarovalnice Dunav, ki pravi, da so se minimalno odzvali glede zavarovalnih premij. "Te so dosegle 30 ali 40 odstotkov zavarovalne vsote. To ni naključje. Tu bi pozvali tako državo kot zavarovalnice, da najdemo skupno rešitev. Sistem državnih subvencij, ki so pomembne pri zavarovalni premiji, znaša od 40 do 70 odstotkov. Pozivamo k uskladitvi subvencij na enako raven, kar bi omogočilo znižanje zavarovalnih premij.
Milo Marković; Bloomberg Adria
Podnebne spremembe ključno tveganje
Po besedah Francesca Mascija, predsednika izvršnega zavarovalnice DDOR, podnebne spremembe niso prevara, temveč so resnične in predstavljajo resno tveganje tako za naravo kot za življenje ljudi. "Podnebne spremembe so eden od treh glavnih na novo nastalih tveganj v letu 2024, ki jih je prepoznala naša skupina. Poročilo za leto 2024 kaže, da smo imeli 368 milijard dolarjev izgub. Že nekaj let zapored presegamo 300 milijard dolarjev."
Marković pojasnjuje, da ne pričakuje povišanja cen v letu 2025. Glede vpliva razvoja umetne inteligence na zaposlene meni, da ni razloga za skrb. "Nisem oboževalec umetne inteligence. Predstavljajte si, da bi tu sedeli in govorili roboti. Ali bi bili zanimivi? Sprašujem vas, ali bi kdo kupil zavarovanje od robota? Mi imamo čudovite, šarmantne prodajalce..."
Po njegovih besedah je stopnja rasti za zaposlene veliko večja kot stopnja rasti robotike v poslovanju. "Mladi ljudje se ne bi smeli bati, da bodo ostali brez zaposlitve."
Marković navaja tudi, da so kibernetska tveganja narasla. "Vsako leto nam direktor za IT pojasnjuje nevarnosti in zahteva denar. Vendar to ni bavbav. Imamo veliko večjo korist od digitalizacije kot pa nevarnosti od kibernetskih napadov. Sporočilo za vse, predvsem naše stranke je, da smo varni in zaščiteni."
Poudarja, da se v prihodnosti lahko pričakujejo regulatorne spremembe. "Nabor novih zakonov in aktov ter svojevrstna revolucija v zakonodaji, ki predvideva draga IT orodja, združevanje kapitala, večjo varnost strank..."
Bloomberg Adria
Masci poudarja, da je tveganje kibernetskih napadov vse bolj kompleksno in da je potrebno razviti bolj sofisticirane modele za predvidevanje tveganj. Kot pojasnjuje, je prispevek razvoja umetne inteligence velik tudi v zavarovalnem sektorju.
"Tu imamo poseben dejavnik na osnovi AI, povezan s hidrološkimi tveganji v kmetijstvu. Na področju digitalizacije v kmetijstvu je cilj ocena tveganja z natančno lokacijo. V te namene so pomembne integrirane katastrske mape in vremenski pogoji, ki jih dobivamo od lokalnih institucij. To primerjamo s kapacitetami kmetijskih proizvajalcev in tako križamo podatke. Kombiniramo tehnologije in druge vire, da lahko določimo prizadeto parcelo in obseg nastale škode."
Potrebne bolj sofisticirane tehnologije
Sanja Nikolić je poudarila, da so se v zadnjih treh letih škode povečale zaradi podnebnih ujm. "Tako je leta 2022 prišlo do naravnega povečanja škode, kolikor smo tudi izračunali. Nato smo leta 2023 imeli supercelične nevihte v Srbiji, ki so vplivale na to, da so se škode povečale za več kot dvakrat. Leta 2024 pa smo imeli manj škode kot leta 2022."
Po njenih besedah se konkurenčnost ne vzdržuje sama od sebe, temveč je nujna uporaba tehnologije in personaliziran pristop do strank pri prodaji zavarovanj.
"A tudi tu se ne ustavi, ampak se nadaljuje, ko pride do same škode. Tu je potrebno razviti bolj sofisticirane tehnologije, da bi ostali konkurenčni."
Priznava, da kljub digitalizaciji iščejo nove ljudi, ker jim primanjkuje kadra. "Imamo 1.100 zaposlenih. Na tem trgu obstajamo 22 let in smo četrti z 11-odstotnim deležem. Vendar na teh 1.100 potrebujemo še 200, 300 novih delavcev."