Obrestne mere ostajajo visoke, denar bo ohranil svojo vrednost

Kako bo politika "višje za dlje" (v izvirniku higher for longer) vplivala na bančni sektor in kakšni so trenutni makroekonomski trendi na tem področju, so bile med osrednjimi temami konference Finance & Insurance Industries Trends 2025, ki jo je v torek v Beogradu organiziral Bloomberg Adria.

Finančni sektor je bil praktično zmagovalec evropskega kapitalskega trga, vendar širša slika kaže, da je sektor že leta pod pritiskom nižjih obrestnih mer. To sliko je spremenil inflacijski šok po pandemiji, ki je dvignil stroške zadolževanja, nato pa se je sredi leta 2024 začelo zniževanje obrestnih mer in v primeru Evropske centralne banke (ECB) zmanjševanje presežne likvidnosti. Kaj načelo "več za dlje" pravzaprav pomeni in kaj sedaj pričakujejo predstavniki sektorja?

"'Višje za dlje' pomeni, da bo denar v prihodnjem obdobju ohranil svojo vrednost, da se ne bomo vrnili na negativne obrestne mere, ki so bile anomalija," je dejal  Nikola Vuletić, predsednik izvršnega odbora UniCredit Bank Srbija.

Dodal je, da UniCredit svojo poslovno strategijo gradi na rasti kreditne aktivnosti na vseh področjih. "Naša naloga je podpirati realni sektor, banke imajo likvidnost za to. S krediti zaslužijo manj kot prej, a če želite povečati bilančno vsoto, morate še naprej kreditirati svoje komitente."

Bloomberg Adria - Nikola Vuletić

Ko je govoril o konsolidaciji bančnega trga v Srbiji, je poudaril, da je imela država leta 2000 84 bank, zdaj pa jih je 20, kar kaže, da gre za stalen proces, ki pomeni večjo konkurenčnost. To je po njegovem mnenju dobro tako za komitente kot za banke.

"Konsolidacija sektorja sili banke, da so boljše. Ti procesi se bodo nadaljevali v naslednjem obdobju, ker je vedno težje vzdrževati dobičkonosnost in ustvarjati učinkovit poslovni model, ker nekatere stvari zahtevajo obseg, regulativni okvir je kompleksnejši, investiranje v kibernetiko vključuje milijone ... Tu je tudi vprašanje know howa - moraš biti v trendu ali pred trendom, ker se stvari hitro spreminjajo," je pojasnil predstavnik UniCredita.

Predsednik izvršnega odbora Banca Intesa Beograd Darko Popović je opozoril na dejstvo, da je v Evropi šest tisoč bank, med 25 največjimi svetovnimi bankami pa ni niti ene iz EU. "Evropa, če želi nadaljevati politike EU, bi morala imeti finančne institucije, ki so konkurenčne. Večina trgov se je zelo konsolidirala in do neke mere veljajo pravila svobodnega gospodarstva - v EU vidimo, da se politika vmešava v pravila v finančnem sektorju."

Mimogrede, s 1. aprilom bo stekla pripojitev Aik banke in Eurobank Direktne.

Bloomberg Adria - Darko Popović

Spomnil je, da so pred letom dni opozarjali na realno nevarnost, da padec obrestnih mer ne bo takšen, kot se je pričakoval, ampak manjši. "Padec obrestnih prihodkov bo manjši, kot smo načrtovali decembra, ko smo imeli drugačne predpostavke," je dejal Popović.

Aleksandar Bogdanović, predsednik izvršnega odbora v Yettel banki, je poudaril, da model "višje za dlje" pomeni tudi nekoliko višje obrestne mere za komitente - ne le za posojila, ampak tudi za varčevanje, kar je lahko dobra priložnost. 

Po njegovih besedah ​​so pri njih razmišljali o možnostih prevzemov in združitev, a so se odločili za organsko rast. Navedel je, da bi lahko bila za bančni sektor nasploh sprožilec prevzema tudi digitalizacija, ki v zadnjem času vse bolj vsiljuje svoja pravila poslovanja in pričakovanja lastnikov kapitala glede donosa, ki ga pričakujejo za svoj denar.

Bloomberg Adria - Aleksandar Bogdanović

Bogdanović je še navedel, da trenutno pričakovanja kažejo na to, da bosta zelena agenda in načela ESG v prihodnjem obdobju zaradi trenutnih potez ZDA na splošno manj pomembna, a kot taka zagotovo ne bosta izginila.

Vuletić je poudaril, da se neredko v pogovorih z gospodarstveniki sprašujejo, ali nameravajo prevzeti kakšno podjetje v regiji, česar v domačem bančnem sektorju doslej ni bilo. "Pred 10 leti nisi mogel iti in kupiti nekaj kot srbsko blagovno znamko, danes pa lahko greš do nekaj bank in financiraš širitev v regiji. To podpiram, ker menim, da vsa lokalna gospodarstva niso dovolj velika."

 

Govorci so se strinjali, da postaja personalizacija storitev v finančni industriji vse pomembnejša, a tudi, da bodo obrestne mere – tako doma kot globalno – do konca leta ostale povišane, medtem ko bodo centralne banke še naprej ravnale previdno in odgovorno zaradi številnih dejavnikov, na katere ne morejo vplivati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar