Bankam se letos nasmihajo dobri rezultati

Banke so bile lani zmagovalke kapitalskega trga, letos v prvem četrtletju pa hodijo po podobni poti. Trenutno, v letu 2025, so evropske banke zrasle za približno 27 odstotkov, s čimer so najuspešnejši sektor v Evropi, je na konferenci Finance & Insurance Industries Trends 2025, ki je potekala v torek v hotelu Metropol Palace, povedal vodja analitične skupine in tržni analitik pri Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

"Beležijo močno rast kreditiranja, opravnine so se povečale, banke so vse bolj dobičkonosne. Zanje je značilna zelo nizka raven NPL (op.p.: nedonosna posojila ali nonperforming loans), ki je v Srbiji 2,7 odstotka, v Evropi pa dva odstotka. Spomnimo, včasih je bila 10 odstotkov."

Kot je dodal, bančnemu sektorju sledijo zavarovalničarji in industrialci. "Še posebej zanimivi so industrialci, tudi obrambna industrija, ko vemo, da je Evropa napovedala milijardne investicije v obrambni sektor in ko k temu dodamo še morebitno obnovo Ukrajine, bi bili lahko industrialci leta 2025 ena boljših izbir. Tu je seveda vodilna Nemčija."

Blažeković dodaja, da sta glavna dejavnika tako dobrega poslovanja bank nadpovprečna ROE – dvakrat višja kot pred tremi leti, NIM (neto obrestna marža) pa je v istem obdobju višja za 0,5 odstotne točke. Prav tako zelo nizka raven NPL omogoča bankam manjše odpise kot v preteklih letih.

"Ko pogledamo geopolitične, makroekonomske in navsezadnje temeljne temelje, vidimo, da imajo banke še prostora za rast. Vse te napovedane naložbe bo moral nekdo financirati, P/E je le 9x, čeprav je to nekoliko več kot v preteklih letih, medtem ko je P/B na ravni 1x. V Adria regiji so banke, ki kotirajo na borzah, v povprečju nekoliko dražje, a sliko kvari Zagrebačka banka, ki ima P/B kar 3x. Konsenz je, da banke letos ne bodo presegle lanske rasti dobičkov, medtem ko se za zavarovalnice pričakuje okoli 10-odstotna rast."

Drugi razlog za dobro poslovanje, tako Blažeković, je močna rast prihodkov od provizij. "Čeprav prihodki od provizij še vedno predstavljajo le tretjino obrestnih prihodkov, vidimo močno rast, ki jo poganja rast kreditiranja. Tako so prihodki od provizij v regiji Adria rasli z dvomestno stopnjo, a je še dovolj prostora za dodatno rast nadomestil in provizij. Posojila v regiji Adria namreč rastejo hitreje kot v EU, nekatere države v regiji Adria, kot so BiH, Srbija in Severna Makedonija, niso doživele niti inflacije finančnih storitev, kot Hrvaška in Slovenija, zato pričakujemo, da bodo banke podražile nadomestila v regiji Adria."

Rasti v regiji Adria poganjajo tudi gotovinska oziroma nenamenska posojila, katerih rast pa poganja predvsem rast plač. Te se višajo hitreje, kot je povprečje v ostalih držav CEE. "Tako so plače v regiji nominalno zrasle za dobro desetino, le v Sloveniji so pod petimi odstotki. Glede na to, da je Slovenija 90 odstotkov razvitosti EU, večjega prostora za rast plač ni. V Srbiji je nominalna rast plač znašala 14 odstotkov."

Nenamenska posojila sledijo rasti plač in so po besedah ​​Blažekovića v letu 2025 narasla v povprečju za 11 odstotkov, kar pripisuje večjemu povpraševanju po neživilskih izdelkih, kot so avtomobili, je razvidno iz podatkov o prodaji na drobno.

Glede vlaganja v banke pravi, da lahko v povprečju v regiji Adria, če vlagate v banke, dosežete trikrat višjo dividendno donosnost, kot če vlagate v depozite v istih bankah. "Da, tveganje je večje, a zagotovo ni trikrat večje. Prav tako so boljša možnost od depozitov državne obveznice, ki ponujajo v povprečju 1,8 odstotne točke več kot depoziti, a glede na to, da je naša regija znana po vlaganju presežkov sredstev v depozite in nepremičnine, je težko pričakovati bistven porast povpraševanja po delnicah bank in državnih obveznicah."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar