'Mini upokojitev' ali kako se mladi delavci želijo prej upokojevati

Zakaj bi čakali do 65. leta, da bi lahko uživali v mirni upokojitvi? Pod tem pritiskom so predvsem mladi, ki v velikem številu ne verjamejo, da se bodo sploh lahko upokojili, je za Bloomberg Adria oktobra povedala Mojca Žerak iz Sindikata Mladi plus.

Tako je vse več mladih profesionalcev v 20. in 30. letih v skušnjavi, da bi si izposodili leta svobode in uživali v delu svoje pokojnine, dokler so še mladi. Iz tega se je rodilo gibanje 'mini upokojevanja', ki se je, kot večina trendov na delovnem mestu, k nam razširilo iz ZDA.

Zamisel o rednih odmorih od vsakdanjega dela ni nova. Na nekaterih področjih, kot je visoko šolstvo, so 'sobotna leta' ali sabbaticali običajni, vendar je koncept mini upokojitve relativna novost. Najprej jo je populariziral publicist Tim Ferriss v svoji literarni uspešnici o življenjskem slogu The 4-Hour Workweek (4-urni delovni teden), ki je izšla leta 2007.

V nasprotju s še enim trendnim gibanjem, imenovanim FIRE, ki pomeni finančna neodvisnost, zgodnja upokojitev (angleško financial independence, early retirement), privrženci mini upokojevanja pravijo, da ne iščejo bližnjic do upokojitve z agresivnim varčevanjem in varčnim življenjem, temveč želijo "uživati v mladosti", s čemer mislijo predvsem na daljša potovanja.

Številni mini upokojevanje enačijo s sobotnim letom, vendar britanski časopis Guardian piše, da koncepta nista enaka, saj "ljudje iz mini upokojitev želijo ustvariti življenjski slog''. ''Nekateri 'mikroupokojenci' na primer nameravajo preostanek življenja preživeti na potovanjih, in sicer eno leto po vsakih treh letih dela."

"Pomembno je poudariti, da mini upokojitev ni prekinitev kariere. Splošno zmotno prepričanje je, da premor ali nekakšna upokojitev pomeni, da je človek v prihodnosti nezaposljiv, kar je daleč od resnice. Nujno je, da se upremo tem stereotipom in spodbudimo spremembe v korporativni kulturi. Odmori, sobotna leta in priložnosti za osebno rast bi morali biti ne le sprejeti, ampak tudi aktivno spodbujani na poklicnem področju," je na družbenem omrežju LinkedIn zapisala poslovna svetovalka in zagovornica mini upokojevanja Merve Hokamp.

Mini upokojevanje v Sloveniji 'ni relevantno'

Kako je v Sloveniji? Kot smo pisali pred nekaj časa, nekateri slovenski delodajalci omogočajo koriščenje sobotnega leta, vendar se koncept mini upokojitev pri nas še ni prijel. Kljub temu pa kadrovski strokovnjaki zaznavajo spremembe v prepričanjih mlajših generacij, ki prihajajo na trg dela.

Mladi namesto stabilnosti in zvestobe delodajalcu cenijo individualnost, mobilnost in neposrednost, ki se ne ujemajo s tradicionalno miselnostjo starejših generacij o dolgoročni zaposlitvi v enem podjetju. Kot smo pisali čez poletje, mladi zaposleni svoje udobje in zadovoljstvo na delovnem mestu vse bolj povezujejo s svobodo.

"Mladi se čedalje bolj nagibajo k drugačnemu izkoristku prostega časa," spremembe v življenjskem slogu mlajših generacij povzame direktorica zaposlitvene agencije Atama Tanja Šket. "Med mladimi je vedno več primerov, ko dopust izkoristijo v enem, dlje časa trajajočem kosu, in to za daljša potovanja. Seveda specifika ne velja za vse mlade, se pa vsekakor dogaja v večji meri kot pri prejšnjih generacijah."

Depositphotos

 

Direktorica agencije Atama izpostavi, da se med mladimi vse pogosteje pojavlja tudi želja po neplačani odsotnosti, ki jo slovenska zakonodaja omogoča. "Seveda so takšne in drugačne odsotnosti bolj izrazite pri posameznikih z višjimi dohodki," pove.

"Mini upokojitve so še en trend, ki prihaja iz ZDA, a mislim, da za slovenski trg dela niso najbolj relevantne," meni Laura Smrekar, partnerica v kadrovskosvetovalnem podjetju Competo. "Večina mladih v Sloveniji si finančno težje privošči daljši odmik od dela, zato sobotna leta ostajajo redka. Bolj kot mini upokojitve je realna skrb slovenskega trga dela odliv talentov v tujino."

Smrekar izpostavi tudi temeljne razlike v delovnih kulturah med Slovenijo in ZDA, kjer so "odnosi med delodajalci in zaposlenimi bistveno bolj transakcijski, menjave služb so pogostejše, daljši premori med zaposlitvami pa niso stigmatizirani, medtem ko je v Sloveniji trg dela manj fleksibilen, pogosteje se pričakuje kontinuiteta zaposlitve, prekinitev delovne dobe pa je lahko v nekaterih panogah ovira pri ponovnem iskanju dela".

Kako se lahko delodajalci spopadejo s tem trendom?

"Delodajalci z marsikaterim inovativnim ukrepom poskušajo zadržati sposobne posameznike," pove Šket, ki našteje možnosti dela na daljavo, daljših ali neomejenih dopustov, leta oddiha ali neplačane odsotnosti. "To je mogoče pri delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo oziroma produktivnostjo, medtem ko so takšni ukrepi tam, kjer je prisotnost posameznika pomembna za uspeh, veliko težji."

Direktorica Atame opozori, da se je treba zavedati, da v Sloveniji "delovna doba posredno vpliva na pravice pri upokojitvi. Naš socialni sistem zahteva določeno dobo, ko je posameznik zavarovan, da pridobi pravico do pokojnine," pove in doda, da bi "odločitev posameznika morala biti vezana na obliko odsotnosti in se ne bi odločali za prekinitev zaposlitve, temveč bi iskali rešitev, ki bi mu še vedno zagotavljala socialno varnost".

"Če želijo delodajalci mlade zadržati, je ključno, da jim ponudijo tudi večjo fleksibilnost – ne nujno v obliki dolgotrajnih odsotnosti, ampak s projektnim delom, možnostjo dela na daljavo, fleksibilnim delom, daljšimi dopusti ali drugimi oblikami prilagodljivosti," sklene kadrovska strokovnjakinja Smrekar.

"Preveč možnosti in ukrepov, ki posamezniku prinašajo usklajevanje dela in osebnih želja, ni mogoče, saj je treba še vedno zagotavljati razmerje med opravljenim delom in ustreznim zaslužkom za to," pa sklene Šket.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar