Zbiramo odzive: Za NLB ni drame, tekma za Addiko Bank ostaja odprta

Kakšni so odzivi po obvestilu iz največje slovenske banke NLB, da prag 75 odstotkov, ki so ga kot pogoj določili v prevzemni ponudbi za odkup delnic Addiko Bank, ni bil dosežen? Če povzamemo analitike, anonimne vire in srbske delničarje Addika: za NLB pričakovan rezultat, brez večjega vpliva na delnico, pomembno vlogo je igral srbski blok, špekulira pa se celo o novem poskusu NLB, za kar bo pomembna odločitev Evropske centralne banke (ECB).

Kot smo neuradno poročali že v petek, je bilo za uspešnost prevzemne ponudbe NLB zelo malo možnosti. Glavna ovira je bila namreč postavljen 75-odstotni prag za veljavnost ponudbe. Čeprav je NLB prvotno ponudbo izboljšala za dodatna dva evra na delnico na 22 evrov, pa je do roka, ki se je iztekel 16. avgusta 2024 ob 17. uri, uspela prepričati delničarje, ki imajo v lasti le 36,39 odstotka delnic Addiko Bank.

NLB danes ni želela komentirati tega, prav tako ni želela špekulirati, zakaj preostali delničarji Addiko niso sprejeli njihove ponudbe. So se jim pa zahvalili. 

Ob tem nas je ob neuspeli ponudbi zanimalo, kakšni so bili stroški prevzemnih aktivnosti.

Srbski blok pretrd oreh

"Ponudba NLB je bila jasna in transparentna, presenetljiv pa je bil predvsem vstop srbskih družb Alta Pay in Diplomat Pay v bitko za Addiko, ki je igral pomembno vlogo, zakaj poskus NLB ni bil uspešen," je povedal analitik, ki spremlja poslovanje NLB, a je želel ostati neimenovan.

Kot pravi, je težko predvideti, kakšen je bil motiv srbskih lastnikov, a da morda čakajo na novo priložnost čez eno leto. "Poleg tega morda kateri od večjih vlagateljev preprosto špekulira o še boljši ponudbi pozneje, kar pa težko razumem," je špekuliral neimenovan analitik. NLB namreč vsaj leto dni ne sme ponuditi nove prevzemne ponudbe za delnice Addika, je zapisano v prevzemni zakonodaji.

Trije največji delničarji s srbskim lastništvom imajo 30-odstotni delež. Največji posamezni delničar je družba Agri Europe, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića in ki v Sloveniji obvladuje Gorenjsko banko. Ta je imel v lasti 10 odstotkov Addiko Bank, s svojo prevzemno ponudbo pa je želel pridobiti še 17 odstotkov.

Agri Europe Cyprus je prepričal malo delničarjev, saj bi imel po odobritvi regulatorja približno 10,06-odstotni delež. Hkrati so iz Agri Europe  sporočili, da nameravajo delež v kapitalu Addiko Bank zmanjšati pod 10 odstotkov. "Če bo uprava banke to potrdila, bo AEC prodala najmanj 11 tisoč delnic, tako da bo delež v kapitalu Addika pod 10 odstotki," je razvidno iz sporočila. Za to odločitev niso navedli razloga.

"Če bi bili Srbi uspešni, bi imeli skupaj več kot 50 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi NLB zelo težko izpeljali prevzem. Zato je bila NLB na določen način prisiljena v ponudbo, če je njihov cilj regionalna širitev," je pojasnil Mihael Antolić, analitik Intercapital Securities. Hkrati ocenjuje, da je imel njihov 75-odstotni pogoj zelo velik vpliv in da so bili zaradi tega zelo omejeni. Tako po njegovih besedah teh 36 odstotkov sploh ni slab rezultat glede na to, da so začeli iz ničle.

Pomembna bo tudi odločitev ECB

Vse skupaj je dva dni pred iztekom ponudbe NLB dodatno zapletla odločitev Evropske centralne banke, ki je 14. avgusta začasno odvzela glasovalne pravice, povezane z delnicami Alta Paya in Diplomat Paya. Obe srbski podjetji namreč pridobitve deleža nista prijavili avstrijskemu uradu za finančni trg (FMA).

"Ukrep bo veljal, dokler ECB ne bo ugotovila, da nakup tega deleža ni prepovedan po avstrijskem zakonu o bančništvu. ECB je hkrati zaprosila dunajsko gospodarsko sodišče za imenovanje skrbnika za mirujoče glasovalne pravice," so sporočili iz Addiko Bank.

Kot smo neuradno izvedeli iz zanesljivih virov, je pomembno tudi vprašanje, kaj bo z odločitvijo ECB, saj da bi to lahko bilo ključno za morebiten drugi poskus NLB. "Vprašanje ostaja, kaj bodo s temi deleži naredili Srbi, zagotovo pa je položaj najslabši prav za Addiko Bank," pravi vir.

Uprava Addiko Bank je namreč svoje delnice zaupala NLB, glede prevzemne ponudbe pa so zapisali: "Če upoštevamo privlačnost zvišane ponudbene cene, nadzorni svet ugotavlja, da izboljšana ponudba ustrezno odraža interese delničarjev družbe Addiko." Nadzorni svet družbe se mora v skladu z avstrijsko zakonodajo opredeliti do prevzemne ponudbe. 

'Dolgoročno ne bo bistvenega vpliva na delnico NLB'

Po objavi rezultata prevzemne ponudbe se cena delnice NLB ni pomembno spremenila in ostaja okoli 125 evrov. "Glede na to, da je bila cena pod pritiskom zadnjih nekaj tednov, je verjetnost, da je trg to odločitev že vgradil v vrednost delnice, kot se pogosto zgodi v ZDA," ocenjuje Antolić.

Kljub temu zaradi manjše učinkovitosti trga meni, da obstaja možnost nadaljnjega pritiska na ceno. Tudi Vladan Pavlović analitik iz Ipopema Securities, ki spremlja poslovanje NLB, ocenjuje, da bi rezultat lahko za kratek čas negativno vplival na tečaj delnice, a dolgoročno to ne bo razlog za upadanje vrednosti.

Večjega vpliva na trenutno ceno delnice NLB ne vidita ne analitik Kosta Kostadinovski v investicijski družbi Capital Asset Management ne Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika, ki redno spremljata poslovanje NLB in na Bloombergu objavljata nakupna priporočila.

Spodletel prevzem = višja dividenda?

Oba analitika omenjata, da niso izključene višje dividende. "Hkrati ima banka zdaj, ko do prevzema ni prišlo, velik kapitalski presežek, ki je nad regulatornimi zahtevami, zato bo verjetno koeficient izplačila dividend bližje zgornji meji razpona," poudarja Pavlović.

Tudi Antolić meni, da obstaja možnost izplačila višjih dividend. "Čeprav je NLB letos že dvignila dividendo s 5,5 evra na delnico na 11 evrov, pa je vodstvo banke med konferenčnimi klici delničarjev pojasnilo, da če uspešnih prevzemov na obzorju ne bo, obstaja možnost za višje dividende," poudarja Antolić.

"Prostor za dvig dividende sicer je, če ne najdemo prave prevzemne priložnosti. Prevzem bi sicer dolgoročno prinesel višji donos kot pa dejansko izplačilo višjih dividend," je lani avgusta povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

S pomočjo Branislava Uroševića.