Masten: Bančnih prevzemnih tarč v regiji počasi zmanjkuje

Končuje se eden bolj pestrih tednov na slovenskem bančnem trgu. Banki NLB ni uspelo prevzeti Addiko Bank. Čeprav so za delnico avstrijske bančne skupine, ki deluje tudi na območju nekdanje Jugoslavije, ponudili 22 evrov, se je za prodajo odločilo le nekaj več kot 36 odstotkov delničarjev. Ponudba bi bila uspešna le, če bi pridobili vsaj 75 odstotkov delnic. S tem NLB tudi ni uspelo vstopiti na hrvaški trg, za kar si že dolgo prizadeva. 

Od danes je na slovenskem trgu tudi uradno prisotna OTP banka, v katero sta se uradno združili banki SKB in NKBM, ki sta že od leta 2019 oziroma od lani v madžarski lasti. Banka je po velikosti primerljiva z NLB.

O dogajanju na slovenskem bančnem trgu, tudi v manjših bankah, je za Bloomberg Adria TV govoril redni profesor Igor Masten z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

NLB ni uspel veliki met s prevzemom Addiko Bank, kar ni bilo veliko presenečenje, se s tem strinjate? Je bila letvica postavljena previsoko? Je bilo res potrebnih 75 odstotkov delnic, da bi bilo okolje za NLB pri obvladovanju banke stabilno, kot se je izrazil predsednik uprave Blaž Brodnjak?

Da. 75 odstotkov je s statutarnega vidika meja, ki omogoča nemoteno integracijo prevzete družbe v strategijo bančne skupine. S tega vidika je bil prag logično postavljen. Ali je bil to uspeh ali neuspeh? Tu je pomembna funkcija cene in glede na to se bodo odločali v prihodnje.

Menite, da bo NLB poskusila ponovno? Bi bilo bolj smotrno najprej pridobiti manjši delež, glede na to, da so prepričali le 36 odstotkov delničarjev?

Da bi imela NLB portfeljsko naložbo v neki instituciji, ni smiselna z vidika strategije bančne skupine in strategije rasti, kot jo NLB ima. Tako da je 75 odstotkov, torej popolno statutarno obvladovanje, s tega vidika smiselno in jasno.

Potencialni prodajalci vedo, kakšna je situacija, kakšna je želja. In čisto možno je ‒ če ni v ozadju dovolj močnega igralca, ki bi lahko naredil podoben strateški nakup ‒ da je to zgolj etapa in pričakovanje, da bi se cena v prihodnje tudi povečala.

Koliko bi morala NLB ponuditi za delnico Addiko Bank?  Je bilo 22 evrov za delnico premalo? Verjamete, da so se srbski delničarji povezali, da NLB ne bi vstopil na hrvaški trg? Je imela po vašem mnenju prste vmes tudi politika?

Tržni test je pokazal, da 22 evrov za delnico Addiko Bank ta trenutek ni dovolj. Je pa res, da je na tem trgu igralo nekaj večjih igralcev, ki so zasledovali tudi svojo strategijo. Težko rečem, da gre za usklajeno sodelovanje lastnikov, ki prihajajo s srbskega trga.

Treba je upoštevati, da proti nekaterim od teh lastnikov potekajo določeni regulatorni postopki. In to je bil verjetno tudi namen strateške presoje, prodati ali ne. Glede politike pa lahko le špekuliram. Mislim pa, da je bila ta v luči omembe regulatorja relativno manjši dejavnik. 

Katere so še možne druge prevzemne tarče v regiji?

Z vstopom OTP na trg jih počasi zmanjkuje. Pa tudi s tem, da so velike zahodne bančne skupine, kot sta Unicredit in Raiffeisen, že naredile svoje poteze. Ostaja relativno manjše število manjših neodvisnih bank. Ta prostor se počasi zapira. Trg se je v zadnjih letih kar pomembno konsolidiral. Na slovenskem trgu so ostali relativno le žepki.

Danes sta tudi uradno v OTP banko združeni banki SKB in NKBM, kako bo to vplivalo na bančni trg, na manjše banke? Lahko morda pričakujemo nadaljnjo konsolidacijo?

Drži. Manjše banke se bodo z vidika obsega poslovanja in glede stroškovne učinkovitosti težko primerjale z njima. Ti dve banki bosta imeli pozicijo doseganja bistveno boljših količnikov, kar seveda ustvarja pritisk, saj so stroški pomemben element cene.

Ne gre izključiti, da lahko v prihodnje vidimo še kakšno akvizicijo, pri čemer mislim, da ti dve banki na slovenskem trgu ta trenutek tega ne potrebujeta in verjetno ne bosta zapravljali kapitala za te namene.

Lahko z združitvijo pričakujemo koristi za stranke, podjetja, še bolj konkurenčne bančne produkte?

To vsekakor, ker obseg poslovanja omogoča tudi razširitev nabora. Tisto, kar velika banka, ki ima tudi več kapitala, lahko ponudi, je servisiranje večjih strank. Ali bosta dva igralca stopnjevala cenovno vojno, pa z vidika ekonomije in ekonomike ni nujno.

Primarno so lahko manjši, agilni, danes tudi digitalno osnovani ponudniki tisti, ki so lahko glavni dejavnik ponujanja cenovno konkurenčnih produktov. Konsolidirane institucije bodo pazile tudi, da bodo dosegale ustrezno velik donos na kapital, ki ga morajo svojim delničarjem upravičiti, potem ko so bile te akvizicije narejene. 

Lastniške spremembe se dogajajo tudi v Lonu in Deželni banki. Kakšen je cilj tam? Bosta banki morda kdaj naprodaj večjim bankam?

Vsekakor tega ne gre izključiti. Z manjšim obsegom poslovanja ima vsaka podobna institucija težave doseganja stroškovne učinkovitosti, torej tako imenovan cost-to-income ratio [razmerje med stroški in prihodki] je kazalnik, ki ga gledajo tako regulatorji kot lastniki.

Vemo, da so višje obrestne mere bančnemu sektorju pomagale v zadnjih dveh letih, to obdobje gre počasi h koncu, in strateški premisleki, če bi želeli pripraviti transakcije, se morajo delati zdaj, da se pripravijo v pravem času.

Pogovor si lahko pogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar