Brodnjak delničarjem NLB: 'Ni nujno, da prevzamemo banko'

Zvezda Ljubljanske borze je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je od začetka leta pridobila 45 odstotkov vrednosti. Ob koncu julija je delnica dosegla rekordnih 137 evrov, od takrat pa kljub dobrim polletnim rezultatom upadla za desetino. V tem obdobju je namreč postalo jasno, da je prostovoljna prevzemna ponudba za avstrijsko Addiko Bank neuspešna. Kaj je o tem delničarjem povedal pri mož NLB Blaž Brodnjak?

Največja banka po bilančni vsoti pri nas NLB je v prvi polovici leta ustvarila skoraj 300 milijonov evrov čistega dobička, kar je medletno za petino več, s tem pa so presegli tudi rezultat iz rekordnega leta 2022. Ob še naprej ugodnih monetarnih pogojih so se zlati časi za banke tako še nadaljevali, a je delničarje bolj kot poslovanje zanimala neuspela prevzemna ponudba za Addiko.

Spomnimo, da je sredi avgusta potekel rok za prostovoljno prevzemno ponudbo, s katero so v NLB želeli pridobiti 75-odstotni delež Addiko Bank. "S ponudbo nismo uspeli, kar smo v resnici tudi pričakovali, ker smo postavili visok pogoj," je ocenil Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Analitiki in poznavalci so takrat ocenili, da je bila cena delnice pod pritiskom še pred končno odločitvijo glede rezultata ponudbe, zato bistvenih padcev niso napovedovali. Nekateri so dodali še, da bi rezultat neuspelega prevzema lahko za kratek čas negativno vplival na tečaj delnice, vendar to dolgoročno ne bo razlog za upadanje vrednosti.

Kljub neuspeli ponudbi pa analitiki še naprej ocenjujejo delnico NLB kot privlačno za nakup. To namreč kažejo njihova priporočila na Bloombergu. Kot zadnji je svojo oceno podal Miguel Dias iz Wood & Company Financial Services, ki je 12-mesečno ceno delnico ohranil pri 176 evrih. Takšno vrednost je napovedal že v priporočilu iz konca julija. Tudi ostalih osem analitikov priporoča nakup delnice, a so priporočila podali pred potekom roka za prevzemno ponudbo Addika.

Prihodnji teden NLB na hrvaškem trgu

Nato je delničarje zanimalo, ali so kakšne pravne ovire, da bi znova poskusili s prevzemom. "Nove ponudbe formalno ne smemo dati naslednjih 12 mesecev," je odgovoril Brodnjak in dodal, da drugih ovir ni. Ocenil je, da bi z uspešnim prevzemom izjemno pospešili prizadevanja za zasledovanje ciljev zastavljene strategije 2030, a da po njegovih besedah iščejo nove priložnosti. "Ampak ni lahkih poti, treba je iskati alternativo," je ocenil prvi mož NLB.

Ključno pri uspešnem prevzemu Addika bi seveda bilo, da bi NLB vstopila na hrvaški bančni trg. "Tam bomo sicer prisotni z naslednjim tednom, seveda samo prek lizinga," je napovedal Brodnjak. Takrat naj bi namreč zaključili transakcijo. "Tako bomo postali edini finančni ponudnik, ki je prisoten v vseh državah regije Adria. A verjamemo, da je to šele prvi korak na hrvaškem trgu," meni Brodnjak.

Ker ne skriva ambicij glede prisotnosti pri naših južnih sosedih, je vlagatelje zanimalo, kakšna je pomembnost hrvaškega trga. Brodnjak je ocenil, da je za zdaj pomembnost majhna, a da bo že naslednji teden večja. Po njegovih besedah je sicer zadnji korak, ki ga zasledujejo, da tam delujejo kot banka.

"Ni nujno, da prevzamemo banko, poslujemo lahko tudi čezmejno. Veliko priložnost vidim po referendumu o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško. V tem projektu sodelujeta obe državi, potrebno bo visoko financiranje," je ocenil Brodnjak.

Po neuspeli ponudbi je delničarje zanimalo tudi, koliko sploh je potencialnih prevzemnih tarč v regiji. "Nekaj manjših bank je, v naslednjih nekaj letih bo privlačen tudi albanski trg, velik potencial vidimo tudi na lizinškem trgu," je dejal Brodnjak. Ob tem je poudaril, da še ne vedo, ali bi bila potencialno kakšna druga banka v regiji pripravljena "menjati trg".

Bodo prihodnje dividende še višje?

Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda? "Naslednje leto naj bi izplačilo dividend preseglo 40 odstotkov dobička iz 2024, letos je ravno pri 40 odstotkih dobička iz 2023. Če ne bo prevzemov na vidiku, bi želeli dobiček deliti z delničarji," je znova poudaril. Dodal je sicer, da se bodo o dividendi odločali spomladi prihodnje leto, višina pa bo odvisna tudi od tega, ali bo kakšna prevzemna priložnost, in kakšno kapitalsko bazo bi potrebovali za prevzem.

Delničarje je sicer zanimalo tudi, ali so lanske poplave spremenile mišljenje Slovencev glede nujnosti zavarovanja. "Vsaka naravna nesreča povzroči, da se ljudje zavejo, da niso primerno zavarovani. Vsak tak uničujoč pojav je izobraževalen za prebivalce," je ocenil Brodnjak. Glede zavarovanja sicer vidi veliko priložnosti za rast na ravni celotne regije.