Zgodbe tedna: Evropski borzni prvaki, portfelji profesionalcev in najbogatejši Slovenci

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Evropski borzni prvaki: kje so vlagatelji letos največ zaslužili

Poiskali smo najdonosnejše evropske borzne indekse letos in primerjali njihove rezultate. Na staro celino smo se osredotočili zato, ker evropski vlagatelji učinek rasti ameriškega trga občutijo le deloma, saj je okrog 11 odstotnih točk donosnosti ameriških indeksov pojedlo znižanje vrednosti dolarja. 

Tudi če zanemarimo vpliv valutnega tveganja, so se evropski borzni indeksi v Evropi večinoma letos izkazali bolje od tekmecev onkraj luže. Vseameriški indeks S&P 500 je namreč od začetka leta pa do danes pridobil 15 odstotkov vrednosti – točno toliko kot evropski STOXX 50 –, tehnološki indeks Nasdaq pa slabo petino vrednosti. Po donosnosti je sicer večina evropskih indeksov presegla ameriške, najboljših 15 pa je vlagateljem prineslo vsaj 40-odstotni donos.

Stop za hrvaški prevzem Ljubljanske borze? To so besede ministra Mateja Arčona

Žal časi, ko so poslovna vprašanja postala politična, še niso minili, kar je tudi posledica zgodovinskih dogodkov. Da naj Vlada preuči možnost vplivanja hrvaške finančne agencije Fina, ki bi z morebitnim prevzemom zagrebške borze postala tudi lastnica Ljubljanske borze, na slovenski kapitalski trg, so vladi predlagali poslanci. Člani parlamentarnega odbora za finance so Vladi prav tako naročili, naj preuči možnost uvrstitve Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo. 

Zakaj je transakcija postala politično vprašanje? Poslanci Fini oziroma njeni predhodnici očitajo ključno vlogo, da je v devetdesetih preprečila izterjavo terjatev Ljubljanske banke na hrvaškem trgu, zato ta institucija ne uživa zaupanja, pravijo v Gibanju Svoboda, kjer so predlagali sejo odbora. Skrbi jih, kakšna bo v primeru prevzema usoda slovenskega kapitalskega trga. Ljubljanska borza je bila sicer leta 2008 prodana dunajski, ta pa je pred desetimi leti svoj delež prodala zagrebški borzi. 

Nvidia pomirila strahove o AI balonu

Nvidia je predstavila presenetljivo močno napoved prihodkov in ovrgla idejo, da industrija umetne inteligence napihuje balon, s čimer je ublažila zaskrbljenost, ki se je razširila po tehnološkem sektorju.

Najvrednejše podjetje na svetu pričakuje v januarskem četrtletju prodajo v višini približno 65 milijard dolarjev – približno 3 milijarde dolarjev več, kot so napovedovali analitiki. Nvidia je tudi dejala, da bi lahko bil prihodek v višini pol bilijona dolarjev v prihodnjih četrtletjih celo večji od pričakovanega.

Kam zdaj vložiti 10, 50 in 100 tisoč evrov? Portfelji, ki jih priporočajo profesionalci

Globalni finančni trgi so v zadnjih tednih pod izrazitim pritiskom. Vseameriški indeks S&P 500 je zdrsnil na enomesečno dno in doživel najdaljši niz padcev po avgustu, tehnološki velikani pa izgubljajo zagon. Vlagatelji namreč vse glasneje dvomijo, ali lahko umetna inteligenca (AI) izpolni visoka pričakovanja, ki so letos poganjala rast.

Podobno zadržano gibanje vidimo tudi na evropskih in azijskih borzah, bitcoin pa se je utrdil pod mejo 92 tisoč dolarjev. Donosnosti ameriških obveznic so se po večdnevni rasti umirile, potem ko je iskanje varnih naložb okrepilo povpraševanje po državnih papirjih.

Novo ime na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev

Na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev je letos prišlo do spremembe, saj sta prvo mesto zasedla Vesna in Dari Južna, lastnika Skupine Perspektiva, ki sta prve dobičke ustvarila z borznim posredovanjem ob koncu prejšnjega in začetku tega tisočletja. Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev so pri Finance Managerju letos ocenili na 11,2 milijarde evrov, kar pomeni 12-odstotno rast premoženja vrhnjih 0,005 odstotka Slovencev.

Foto Bobo

 

Vstopni prag za uvrstitev na lestvico se je znova zvišal, tokrat na 44,4 milijona evrov, približno poldrugi milijon nad lansko mejo. Kljub tej visoki letvici smo znova priča živahnemu mešanju zasedbe: med stoterico je tokrat šest povratnikov in štirje novinci.

Banke množično dražijo storitve: podražitve tudi nad 60 odstotkov

Nekatere slovenske banke bodo ob vstopu v leto 2026 občutno zvišale stroške vsakodnevnega bančnega poslovanja, medtem ko so jih nekatere že oktobra oziroma novembra letos. Podražitve se pri večini bank dotikajo paketnih računov, papirnih izpiskov, kartičnih storitev in provizij za plačilni promet. 

Smer sprememb bančnih cenikov je jasna: gospodinjstva bodo za osnovne bančne storitve plačevala več. Banke morajo sicer o spremembah komitente obvestiti najmanj dva meseca vnaprej. Na tem mestu pa še opozorilo: stranke, ki s spremembami ne soglašajo, lahko pogodbo brez odpovednega roka in brez nadomestil prekinejo, vendar najpozneje nekaj dni pred začetkom veljavnosti nove tarife.

Plače: dvig olajšave bo višji od inflacije, kakšni bodo zneski?

Bruto plače bodo s prihodnjim letom nekoliko manj obdavčene, posledično bodo neto plače malenkost višje.

Vlada in sindikati so se prejšnji teden dogovorili o uskladitvi zneskov splošne davčne olajšave in mej davčnih razredov. Gospodarstvo pri dogovoru ni sodelovalo – iz protesta zaradi uzakonitve božičnice so zamrznili delovanje v Ekonomsko-socialnem svetu.

Od leta 2019 do leta 2025 se je splošna davčna olajšava zvišala za slabih dva tisoč evrov.

Po kredit v tujino? Primerjali smo povprečne obrestne mere

Obrestne mere za posojila gospodinjstvom v Sloveniji so se v zadnjem letu občutno znižale in trenutno so med najnižjimi v evrskem območju. Po obdobju hitrega dvigovanja med letoma 2022 in 2023 so se banke prilagodile umirjanju inflacije in sproščeni denarni politiki Evropske centralne banke (ECB).

Zlasti pri stanovanjskih posojilih so razlike med državami evrskega območja vse bolj izrazite – Slovenija se po višini obrestnih mer uvršča tik za Francijo, medtem ko so potrošniška posojila pri nas cenejša kot v večini evropskih držav.

50 let odplačevanja posojila za stanovanje. Koliko bi preplačali kredit?

Povprečna starost mladih, ko zapustijo 'hotel mama', je v Evropski uniji (EU) leta 2024 znašala 26,2 leta, kažejo podatki Evropskega statističnega urada (Eurostat). Mlajši precej pogosto tudi živijo v prenatrpanih nepremičninah. Povprečna starost Evropejcev, ko kupijo prvo nepremičnino oziroma dom je bila še pred pandemijo (2018) pri 31 letih. Novejših podatkov sploh ni. Z rastjo cen nepremičnin pa se je povprečna starost v vmesnem času zelo verjetno še povečala.

Kdaj Slovenci v povprečju kupijo prvo nepremičnino, ni znano. Znano je, da so se v povprečju leta 2024 mladi Slovenci od doma odselili pri 28,9 leta. V 2024 je 79,7 odstotka mladih – starih med 16 in 29 – živelo pri starših. Povprečna starost prvega nakupa nepremičnine je zato zelo verjetno precej višja od 30 let.

Depositphotos

 

Stanovanje kot naložba (I. del): v Celju radi kupujejo Ljubljančani

Pripravili smo serijo člankov o donosnosti naložb v stanovanja. Preverili smo višine najemnin in s pomočjo podatkov doseženih cen izračunali donosnosti nakupa stanovanja v petih slovenskih mestih. Najprej smo se odpravili v Celje, preverili cene in proučili naložbeno smiselnost nakupa stanovanja v Celju.

V Celju rast cen nad povprečjem države.

Tujci s priporočili Sloveniji, minister Boštjančič: V predvolilnem letu smo res nekoliko več trošili

Pokojninska reforma je stabilizirala pokojninski sistem, vendar bo v prihodnosti treba razmisliti o novih spremembah, so Slovenijo ob obisku opozorili predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Opozorili so tudi na hitro rast plač in nizko produktivnost.

Mednarodni denarni sklad je med obiskom Slovenije pripravil kup priporočil, kako izboljšati finančno stanje države in pospešiti gospodarsko rast.

"Ogrožen ni le NEK, temveč delovanje celotnega elektroenergetskega sistema"

Na konferenci Bloomberg Adria, ki je potekala prejšnjo sredo, je direktor družbe Eles Aleksander Mervar, ko je komentiral odpornost, povedal, da elektroenergetska povezanost z drugimi državami prinaša "tako pluse kot minuse".

"Trenutno so težave z napetostmi, ki prihajajo z Balkana, saj sistemski operaterji niso vgrajevali pravih naprav, in so momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke," je opozoril. Mervar je govoril o tem, da balkanski presežki električne jalove moči lahko vplivajo tudi na stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema.

Pri družbi Eles nato opozarjajo še, da v Slovenijo prihaja vse več jalove moči z juga Evrope, kar dviguje napetost tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu. To je po njihovem zlasti izrazito na jugu države, kar se najbolj pozna prav v Razdelilni transformatorski postaji Krško.

Jeklarji v letu Trumpove carinske vojne jezdijo vlakec smrti

To leto je bilo po uvodnih napovedih za evropsko in slovensko kovinarsko industrijo leto okrevanja. Če ne bi bilo Donalda Trumpa, ki je aprila ZDA napovedal trgovinsko osvoboditev na račun povišanih carin na uvoz iz preostalega sveta in kitajskih proizvajalcev jekla, ki ob državnih spodbudah in poceni energijo s prekomernimi kapacitetami preplavljajo svetovni trg.

Temu primerna je krivulja proizvodnje jekla, ki po podatkih Svetovnega združenja jeklarjev spominja na vožnjo z vlakcem smrti. Ko je Trump aprila osvobodil svetovno trgovino, je ta zabeležila spomladanski padec, ki se je čez poletje obrnil navzgor, saj je proizvodnja avgusta dosegla celo 2,1-odstotno rast, nakar je septembra z 1,8-odstotno rastjo sledilo vnovično umirjanje. Svetovna proizvodnja jekla se je septembra ustalila pri 141,8 milijona ton, kar je 1,6 odstotka manj kot septembra 2024.

Vietnamski Vinfast bo Evropo naskakoval prek Slovenije

"Slovenija je prvi trg pri našem vstopu na trge srednje in vzhodne Evrope," je na predstavitvi novega azijskega igralca na domačem trgu vozil uvodoma dejala izvršna direktorica znamke Vinfast za Evropo Chi Le. Posebnost novinca na slovenskem trgu avtomobilov je ta, da ne glede na to, da prihaja iz jugovzhodne Azije, ne gre za del kitajske ofenzive.

Vinfast je namreč del največje industrijske skupine iz Vietnama, je povedala Chi. Znamka, ki se je s proizvodnjo avtomobilov začela ukvarjati leta 2017, je namreč del orjaškega konglomerata Vingroup, ki ga je ustanovil prvi vietnamski milijarder Pham Nhat Vuong. 14 let po ustanovitvi Tesle v Silicijevi dolini se je Vinfast v proizvodnjo električnih vozil preusmeril šele leta 2022. Od takrat izdeluje izključno elektrificirane avtomobile, na domačem trgu pa je na vrhu prodajnih lestvic v samo dveh letih prehitel japonsko Toyoto.

Kako bo skoraj 500-milijonski projekt preoblikoval središče Ljubljane

Ljubljana bo v prihodnjih letih le dobila svoj največji komercialno-stanovanjski projekt doslej. Gre za večnamenski kompleks Emonika, ki je umeščen ob novonastajajoči potniški center v središču mesta. Projekt predvideva trgovsko središče, dve hotelski stavbi, poslovne prostore ter tri stanovanjske objekte, s čimer naj bi na območju med železniško in avtobusno postajo nastalo 'novo mesto v malem'.

Predsednik in izvršni direktor OTP Group, Sandor Csanyi, je ob predstavitvi projekta poudaril, da je Emonika največja investicija skupine OTP v Sloveniji. ''Simbolizira naše spoštovanje do slovenske družbe in globoko vero v prihodnost slovenskega gospodarstva.'' Dodal je, da projekt poleg dodane vrednosti za prebivalce pomeni pomemben korak naprej za slovenski nepremičninski trg, saj tako zahtevnega in obsežnega komercialnega nepremičninskega projekta v prestolnici še ni bilo.