ZDA rešujejo pionirja čipov Intel

Trumpova administracija se dogovarja z Intel, da bi ameriška vlada prevzela delež v proizvajalcu čipov, ki se je znašel v težavah. Gre za najnovejši znak pripravljenosti Bele hiše, da zabriše meje med državo in industrijo.

Dogovor bi pomagal okrepiti Intelov načrtovani tovarniški center v Ohiu, so dejali ljudje, ki so prosili, da ostanejo neimenovani, ker so pogovori zasebni. Podjetje je obljubilo, da bo to lokacijo spremenilo v največjo tovarno čipov na svetu, vendar je bil projekt večkrat odložen. Velikost morebitnega deleža, ki bi ga prevzela država, ni jasna.

Pogovori potekajo le teden dni po tem, ko je predsednik Donald Trump pozval k odstopu izvršnega direktorja Intela Lip-Bu Tana, ki ga je obtožil, da je "zelo sporen" zaradi njegovih preteklih povezav s Kitajsko.

Načrti izhajajo iz srečanja med Trumpom in Tanom, ki je potekalo ta teden, so povedali viri. Medtem ko se podrobnosti še vedno urejajo, je ideja, da delež plača ameriška vlada, je povedal eden od virov. Drugi je opozoril, da so načrti še vedno negotovi. Pogovori se lahko še vedno končajo brez sporazuma.

Delnice Intela so trgovanje v New Yorku včeraj končale 7,4 odstotka višje pri 23,86 dolarja, kar podjetju daje tržno vrednost okoli 104,4 milijard dolarjev. Delnice so po zaključku rednega trgovanja nadaljevale z rastjo za dodatnih štiri odstotke.

 

 

"Razprave o hipotetičnih poslih je treba obravnavati kot špekulacije, razen če jih uradno ne objavi administracija," je dejal predstavnik Bele hiše Kush Desai.

Intel ni želel komentirati pogovorov. V izjavi je predstavnik dejal, da je podjetje „globoko zavezano podpori prizadevanjem predsednika Trumpa za okrepitev vodilnega položaja ZDA na področju tehnologije in proizvodnje“.

"Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z administracijo Trumpa za napredek teh skupnih prednostnih nalog, vendar ne bomo komentirali govoric ali špekulacij," je sporočil Intel.

Neposredna intervencija

Vsak sporazum bi okrepil finance Intela v času, ko podjetje zmanjšuje izdatke in odpušča delavce. To tudi nakazuje, da bo Tan ostal na čelu Intela.

To je najnovejša neposredna intervencija Trumpa v ključno industrijo ZDA. Administracija je dosegla sporazum o 15-odstotnem zmanjšanju prodaje nekaterih polprevodnikov na Kitajsko in prevzela tako imenovani zlati delež v United States Steel kot del sporazuma o odobritvi prodaje japonskemu konkurentu.

Ideja Intela odraža tudi brezprecedensno napoved ministrstva za obrambo iz prejšnjega meseca, da bo prevzelo 400 milijonov dolarjev prednostnih delnic v malo znanem ameriškem proizvajalcu redkih zemelj MP Materials – posel, ki bi Pentagonu prinesel status največjega delničarja podjetja. Ta poteza je na glavo obrnila konvencionalno mišljenje vlagateljev, analitikov, vodilnih v industriji in celo dolgoletnih vladnih uradnikov glede tega, kako zasebna industrija ravna z vlado.

Te domače naložbene spremembe zvezne vlade naj ne bi bile enkratne, kot je že poročal Bloomberg News, saj sta Trump in njegova administracija odločno naklonjena spodbujanju domačih prvakov v sektorjih, ki jih štejejo za ključne v boju proti Kitajski iz razlogov nacionalne varnosti.

"V zadnjih nekaj mesecih smo videli, da je vlada prevzela veliko bolj aktivno vlogo pri spodbujanju gospodarstva, veliko bolj praktično industrijsko politiko," je dejal Geoffrey Gertz, višji sodelavec Centra za novo ameriško varnost. "To se zdi trenutna usmeritev industrijske politike ZDA v teh kritičnih sektorjih," je dejal za Bloomberg Television.

Nekatere pogodbe administracije so potencialno oblikovane po vzoru MP Materials, je dejal eden od sogovornikov. To pomeni kapitalsko naložbo, zajamčene nakupe, posojila in zasebno financiranje – poleg vladnega partnerstva. Mnogi v administraciji menijo, da takšni vzvodi vlagateljem dajejo popolno zaupanje, da projekt podpira najbolj kredibilna institucija na svetu, hkrati pa zagotavljajo zaščito davkoplačevalskega denarja.

Finančne težave

Intel, pionir v industriji čipov, se je v zadnjih letih boril z izgubo tržnega deleža in tehnološke prednosti. Tanov predhodnik, Pat Gelsinger, je širitev tovarne v Ohiu predstavil kot del načrta za vrnitev.

Toda finančne težave Intela so ogrozile projekt. V začetku tega leta je bila izgradnja odložena do leta 2030, julija pa je podjetje napovedalo, da bo načrt v Ohiu še dodatno upočasnilo. Od prevzema vodenja podjetja marca letos se Tan bolj osredotoča na ureditev finančnega stanja Intela.

Intel je bil pripravljen, da bo največji prejemnik sredstev iz Zakona o čipih in znanosti iz leta 2022, čeprav je ta program zdaj pod Trumpom v negotovem položaju. Letos so uradniki administracije predlagali, da bi Intelove tovarne v okviru skupnega podjetja upravljala tajvanska družba Taiwan Semiconductor Manufacturing, ki je velesila na področju proizvodnje čipov. Toda izvršni direktor TSMC C. C. Wei je dejal, da se bo njegovo podjetje še naprej osredotočalo na lastno poslovanje.

Trump je v vseh treh predsedniških volitvah zmagal v Ohiu, republikanci pa so tam leta 2024 prevzeli sedež v senatu. Podpredsednik JD Vance je bil senator te zvezne države. Nekdanji demokratski senator Sherrod Brown se bo tam naslednje leto ponovno potegoval za izvolitev, zaradi česar bo ta zvezna država ponovno postala nekakšno bojišče, čeprav se je trend stalno nagibal v korist republikancev.

S pomočjo Liane Baker