Nova Ljubljanska banka (NLB) je 7. junija objavila javno prevzemno ponudbo za odkup delnic skupine Addiko za vse izdane delnice, nato pa je uprava NLB 15. julija zvišala ponujeno ceno na 22 evrov za delnico. Pogoj za veljavnost prevzemne ponudbe je nakup 75-odstotnega deleža v kapitalu, kar bi lahko bila potencialna ovira za uspešnost ponudbe.
Ta pogoj so pri NLB znova poudarili tudi v izboljšani prevzemni ponudbi. Ponovljena je tudi klavzula, da je pogoj za ponudbo pridobitev soglasja regulatorja na vseh trgih, kjer posluje Addiko Bank. Rok za sprejem ponudbe NLB je 16. avgust.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: "Ker smo v dopustniškem obdobju, vse delničarje družbe Addiko spodbujamo, da našo ponudbo sprejmejo v doglednem času pred iztekom prevzemnega obdobja, tj. pred 16. avgustom."
Preberi še
NLB nad pričakovanji analitikov, dobiček medletno za petino večji
Rast tako depozitne baze kot obsega posojil v glavnem na račun prebivalstva.
01.08.2024
Kaj o izboljšani ponudbi NLB meni uprava Addiko Bank?
Po mnenju nadzornega sveta je negotovo, ali bo izboljšana ponudba NLB uspešna zaradi postavljenih pogojev.
25.07.2024
NLB priglasila prevzem Addiko, a na dovoljenje bo še čakala
Pri NLB pričakujejo, da bodo regulatorna dovoljenja pridobili najkasneje so 30. junija 2025.
23.07.2024
NLB z višjo ponudbo: Bodo premamili delničarje Addiko Bank?
Vsi analitiki, ki spremljajo delnico NLB na Bloombergu, še vedno priporočajo nakup.
16.07.2024
Dividende bank: Kako se NLB primerja s konkurenti
Evropske banke naj bi letos skupaj izplačale skoraj 80 milijard evrov dividend.
11.07.2024
V rokah treh delničarjev 30-odstotni delež
Poleg NLB se za nakup delnic Addiko Bank potegujeta še dva srbska poslovneža: Miodrag Kostić prek Agri Europe Cyprus in Davor Macura, ki vodi Alta Pay Group. Agri Europe je želel pridobiti 17 odstotkov, Alta Pay pa 29,59 odstotka avstrijske banke. Konec prejšnjega meseca je Addiko objavil, da ima Alta Pay že tretjino glasovalnih pravic. Kmalu zatem je prišla informacija, da je delničar avstrijske banke postal tudi srbski Diplomat Pay.
Skupina Alta Pay pa je v začetku julija nato umaknila zahtevo za regulatorno dovoljenje za pridobitev (kvalificiranega) 10-odstotnega deleža v kapitalu skupine Addiko Bank. Glede na trenutno objavljeno lastniško strukturo na spletni strani avstrijske banke imajo vsa tri podjetja s srbskim lastnikom 30-odstotni delež.
To pomeni, da so ravno oni jeziček na tehtnici, ali bo ponudba NLB uspešna. Do namere o prevzemu se je sicer opredelila tudi uprava Addiko Bank. "Uprava ne more zanesljivo oceniti namenov družb Alta Pay in Diplomat Pay v zvezi z njunimi delnicami Addiko, predvsem v povezavi z izboljšano ponudbo NLB," so navedli pri nadzornem svetu Addika.
Je postavljeni prag (pre)visok?
Postavljeni, 75-odstotni, minimalni prag za veljavnost prevzemne ponudbe NLB namreč skrbi tudi male avstrijske delničarje. V Združenju avstrijskih delničarjev (IVA) so zapisali, da je prevzemna ponudba NLB resda izboljšana, hkrati opozarjajo, da je uspešnost ponudbe popolnoma odvisna od srbskih delničarjev.
"Pri takšnih prevzemnih tekmecih in okoliščinah je ocena stanja in odločitev na strani malih delničarjev toliko bolj otežena, zato težko razumemo vztrajanje NLB pri težko dosegljivem pogoju za uspeh njihove prevzemne ponudbe," so zapisali pri IVA, njihovo mnenje pa objavlja Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD).
Tudi po mnenju nadzornega sveta Addiko Bank, ki se je opredelil do prevzemne ponudbe NLB, je negotovo, ali bo izboljšana ponudba uspešna na podlagi predhodnih pogojev, ki jih je določil ponudnik, zlasti postavljenega pogoja glede minimalnega praga za prevzem.
Posledično je delničarje NLB na klicu za vlagatelje po objavi polletnih rezultatov zanimalo, ali bi utegnili ta prag zadnji hip pred potekom roka spustiti. "Ne bomo spustili 75-odstotnega praga, ker nam to omogoča stabilno, varno in predvidljivo okolje. To meja bo ostala in ne bo spuščena v zadnji sekundi," je jasno odgovoril prvi mož NLB Blaž Brodnjak.
V NLB sicer izražajo prepričanje, da bodo prejeli vsa potrebna soglasja - tudi hrvaških regulatornih organov - a hkrati iz IVA opozarjajo, da lahko glede na roke dejanski prevzem ostaja dolgo negotov - v skrajnem primeru celo do 30. junija 2025.