NLB priglasila prevzem Addiko, a na dovoljenje bo še čakala

Nova Ljubljanska banka (NLB) delničarjem avstrijske Addiko Bank po izboljšani ponudbi ponuja 22 evrov za delnico bruto. Za sprejetje odločitve imajo čas le do 16. avgusta. NLB je prevzem sicer že priglasila na slovenski Agenciji za varstvo konkurence (AVK), a ne pričakuje, da bo do roka za prodajo delnic pridobila vsa potrebna regulatorna dovoljenja. 

NLB želi prevzeti vsaj 75 odstotkov avstrijske banke, kar bi ji omogočilo celovit nadzor in morebitno pripojitev v NLB. Glavni motiv je jasen: poslovati želijo tudi na hrvaškem trgu, kjer v mozaiku prisotnosti NLB v regiji Adria zeva očitna luknja."Menimo, da bomo sprejeti na hrvaškem trgu, zato smo dali ponudbo," je na vprašanje o morebitnih ovirah pri regulatorju ob predstavitvi ponudbe povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak. 

Pogodbe bodo sredi avgusta samo pogojne

Iz ponudbene dokumentacije izhaja, da NLB potrebuje dovoljenja bančnih in konkurenčnih regulatorjev več držav. "Če ne dobimo dovoljenja regulatorja, posla ne bo. To je jasno," je junija povedal Brodnjak in poudaril, da 40 odstotkov posla Addiko Bank ustvari na Hrvaškem. 

Ker gre za banko, ki kotira na Dunajski borzi, prevzem poteka v skladu z avstrijskim pravom, je za Bloomberg Adria pojasnil Pavle Pensa, odvetnik pri Jadek & Pensa. "Prevzemna ponudba NLB je sicer dana pod nekaj odložnimi pogoji, med katerim je tudi, da transakcija prejme soglasje regulatorjev ali njihovo odločitev, ki ne prepoveduje transakcije," navaja Pensa.

NLB računa na konec junija 2025 ...

Pri NLB tako pričakujejo, da bodo do najkasneje 30. junija 2025 prejeli dovoljenje pristojnih organov za konkurenco v Avstriji, Sloveniji, Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini ter na Kosovu in v Severni Makedoniji, je zapisano v prevzemni dokumentaciji. Takrat se namreč iztečejo zakonsko določeni roki za odločitev regulatorjev.

Datum je optimističen, sploh če prevzem primerjamo s podobnimi na domačem trgu. Ko je madžarska OTP prevzemala NKBM, je koncentracijo na agenciji priglasila prvega julija 2021, a nato odločbo prejela dobro leto in pol kasneje oziroma 31. januarja 2023.

Koncentracije morajo podjetja na slovenskem trgu priglasiti AVK, ko eno podjetje pridobi nadzor nad drugim in je skupni letni promet v preteklem poslovnem letu presegel 35 milijonov evrov, hkrati pa je letni promet prevzetega podjetja presegel milijon evrov. 

... a se lahko odločitev zavleče

V postopku presoje koncentracije je zelo pomemben kazalnik tržnega položaja tržni delež podjetja na trgu. Agencija lahko na podlagi preskusa priglasitve v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve izda odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Če je izkazan resen sum glede skladnosti koncentracije s pravili konkurence, uvede postopek presoje skladnosti s pravili konkurence (tako imenovana druga faza). 

"V praksi agencija priglasitelje zelo pogosto pozove, da ji predložijo še dodatne podatke in pojasnila, ki so po njeni presoji potrebni," je primer prevzema NKBM s strani OTP komentirala odvetnica Martina Sever iz Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.

V drugi fazi agencija razišče sume skladnosti, pri tem pa lahko od podjetij, udeleženih v koncentraciji, zahteva dodatne podatke in dokumentacijo, izvede preiskavo in tržne analize. Presoja večine priglašenih koncentracij zaključi z odločbo, sprejeto v prvi fazi. Le izjemoma se postopek presoje koncentracije nadaljuje v drugi fazi.

Najprej odobritev ECB

Kot so sporočili iz Hrvaške narodne banke (HNB), statusa posameznih prevzemnih postopkov ne komentirajo. "V primeru NLB gre za postopek pridobitve kvalificiranega deleža v kreditni instituciji, ki je že ustanovljena v Republiki Hrvaški, zato je potrebna predhodna odobritev Evropske centralne banke," so za Bloomberg Adria pojasnili v HNB. V postopku izdaje tega soglasja sodeluje s Hrvaško narodno banko. 

Tudi po besedah odvetnika Primoža Feguša mora vodstvo prevzemne banke upoštevati prevzemna pravila tuje države oziroma predpise Evropske unije. "Banka bo tako sprva morala pridobiti dovoljenje tujega organa za prevzeme za objavo prevzemne dokumentacije, šele nato bodo objavljeni končni pogoji ponudbe. Tuji organ bo nadzor prevzema banke izvedel šele kasneje, po opravljeni predhodni fazi prevzemne ponudbe," postopek pojasnjuje Feguš.

Po besedah Feguša sicer velja, da mora agencija postopek izpeljati v roku, vendar zakon o preprečevanju omejevanja konkurence vsebuje tudi vrsto izjem, v katerih se lahko roki za izdajo odločb podaljšajo. "To se ponavadi zgodi, kadar je potrebna poglobljena presoja, kar vsekakor velja pri prevzemih bank," pravi Feguš.

Avstrijski delničarji imajo vprašanja za Brodnjaka

Kot so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), so dan po objavi izboljšanja prevzemne ponudbe in prospekta za odkup delnic Addiko prejeli prošnjo za pridobitev odgovorov na vprašanja, ki jih je posredoval predsednik Avstrijskega združenja delničarjev (IVA) Florian Beckermann. Drugi manjši delničarji imajo 25-odstotni delež Addiko Bank.

Po oceni IVA naj bi bil trenutni položaj glede potencialnega prevzema dokaj zapleten in ne dovolj pregleden, zato je pri delničarjih ciljne družbe zaznati precejšnjo negotovost. Med drugim želi Beckermann razjasniti, zakaj je ponudba NLB omejena na vsaj 75-odstoten sprejem s strani delničarjev. Kot predpostavlja, tudi če mali delničarji sprejmejo ponudbo NLB, ni mogoče predvideti, ali bi dosegli to mejo. 

Prav tako želi izvedeti, kakšni so načrti NLB glede malih delničarjev oziroma individualnih vlagateljev ter kotacije na Dunajski borzi. Nekaj pomislekov pa ima tudi glede zgodovine slovensko-hrvaške bančne industrije, ki ni brez sporov, navaja.