Kako zadolženi so slovenski blue chipi?

Medtem ko obrestne mere Evropske centralne banke (ECB) ostajajo na rekordni ravni najmanj do junijskega zasedanja, ne preseneča podatek, da je bil obseg posojil podjetjem in nedenarnim finančnim institucijam marca medletno manjši za dobra dva odstotka. "Zniževanje obsega se v zadnjih mesecih umirja," ugotavlja Urad za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Slovenska podjetja so sicer malo zadolžena. "Glede na nizko zadolženost slovenskih podjetij je prostor za povečanje finančnega vzvoda, ne da bi to negativno vplivalo na produktivnost," ugotavljajo pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Opozorili so tudi, da je zadolževanje pretežno bankocentrično, kar ovira zlasti manjša, hitro rastoča podjetja.

V okolju visokih obrestnih mer je nizka zadolženost slovenskega gospodarstva pozitivna novica. Tudi slovenski blue chipi so se v letih po pandemiji covida v večini razdolževali. Preverili smo, kakšna je bila lani njihova neto zadolženost. To je pomemben kazalnik finančnega stanja in kreditne sposobnosti podjetij. Ker banke in zavarovalnice zadolženost izkazujejo drugače kot preostala podjetja, smo jih izvzeli iz primerjave.

Cinkarna Celje brez bančnih dolgov

Celjska cinkarna slovi po tem, da že vrsto let posluje skoraj  brez dolgov. Kljub "zgodovinsko neugodnim tržnim razmeram", kot je v intervjuju dejal prvi mož družbe Aleš Skok, družba nima bančnih dolgov, so zapisali v lanskoletnem poročilu. Za ponazoritev: stopnjo finančne zadolženosti podjetja v poročilu merijo v promilih.

Kljub temu so se finančne in poslovne obveznosti lani povečale za 12 odstotkov zaradi povečanja drugih kratkoročnih obveznosti. "Obveznosti do dobaviteljev so se zmanjšale za dva odstotka zaradi poplačil obveznosti dobaviteljem," so zapisali. Druge kratkoročne obveznosti so se zmanjšale za 16 odstotkov, in sicer iz naslova manjših obveznosti do zaposlenih in državnih institucij.

"Vse finančne in poslovne obveznosti imajo kratkoročni značaj," dodajajo v Cinkarni. Stopnja bruto zadolženosti podjetja je 10 odstotkov, v primerjavi s stanjem na zadnji dan 2022 se je povečala za 0,8 odstotka.

Kratkoročne poslovne obveznosti so se lani zmanjšale za pet odstotkov. Del drugih kratkoročnih obveznosti v višini 6,1 milijona evrov so odloženi prihodki iz dobljene državne pomoči, ki jo je družba uveljavljala v skladu z zakonom. "Čisti dobiček, če državno pomoč obdržimo, bi lahko v revidiranem poročilu poskočil nad deset milijonov evrov," je napovedal Skok.

Neto zadolženost družbe je lani dosegla 10,2 milijona evrov, potem ko je bila vrsto let zapored negativna. Lani je bila ‒22,1 milijona evrov, vključuje pa finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike.

Krka 'se boji' tveganja dolgoročnih posojil

Previden pri zadolževanju je tudi novomeški farmacevt Krka, čeprav je bila neto zadolženost po negativni vrednosti v 2022 lani pozitivna, in sicer 246,8 milijona evrov. Med kratkoročnimi obveznostmi skupine Krka so se poslovne obveznosti povečale za 12,9 milijona evrov, od tega obveznosti do dobaviteljev v Sloveniji za 1,7 milijona evrov in obveznosti do dobaviteljev v tujini za 11,3 milijona evrov, so navedli v poročilu.

Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci so se povečale za 4,5 milijona evrov, druge kratkoročne obveznosti pa za 18,6 milijona evrov. Dolgoročnih posojil nimajo. "Če bo prišlo do najema dolgoročnih posojil ali do dolgoročnih finančnih naložb, s čimer bi se izpostavili tveganju spremembe obrestne mere, bomo proučili možnosti za odpravo tega tveganja z ustreznimi finančnimi instrumenti," so pojasnili v poročilu.

Petrolova neto zadolženost manjša kot leta 2021

Pri trgovcu z naftnimi derivati in drugimi energenti Petrol so lani nadaljevali strategijo upravljanja dolga, pri čemer so neto zadolženost zmanjšali pod raven iz leta 2021. Veliko pozornosti namenjajo predvsem obvladovanju kratkoročnih sredstev, ki obsegajo 48 odstotkov sredstev skupine Petrol.

"Obseg obratnih sredstev vpliva na obseg zadolževanja tako pri dobaviteljih kot pri bančnih institucijah. Ker ima skupina sklenjene kratkoročne kreditne linije na domačih in tujih trgih, se lahko hitro odzivamo na spremembe obsega obratnih sredstev," so pojasnili v poročilu.

Poslovne terjatve so bile na zadnji dan leta 2023 glede na stanje konec leta 2022 manjše za pet odstotkov ali 43,1 milijona evrov, zaloge pa manjše za petino ali skoraj 60 milijonov evrov. Na padec teh postavk so vplivale predvsem nižje cene naftnih derivatov v primerjavi s preteklim letom.

Čeprav so ključne kazalnike obdržali na sprejemljivih ravneh, pričakujejo, da bo leto 2024 enako zahtevno, kot je bilo leto 2023. "Še naprej bomo sledili strateškemu cilju zagotavljanja stabilnega poslovanja, tudi z ohranjanjem ustreznega razmerja med zadolženostjo in EBITDA," pravijo v Petrolu.

Telekom Slovenije za desetino zmanjšal neto finančni dolg

Neto finančni dolg se je na 31. december 2023 zmanjšal za 11 odstotkov na letni ravni. Glavnina finančnih obveznosti skupine se nanaša na tri dolgoročna sindicirana posojila v skupni višini 237,2 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 100,5 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi ter na obveznosti iz najema v višini 75,1 milijona evrov na ravni skupine oziroma 81,8 milijona evrov na ravni družbe.

Lani je družba Telekom Slovenije vrnila 132,5 milijona evrov dolgoročnih posojil ter konec leta 2023 črpala dolgoročno sindicirano posojilo pri banki SID in NLB v skupni višini 100 milijonov evrov, s katerim je bila v celoti refinancirana tranša dolgoročnega posojila, ki je zapadla konec leta 2023. Neto finančni dolg je bil lani 355 milijonov evrov.

"Skupina oziroma družba Telekom Slovenije ima za zagotavljanje likvidnosti pri bankah sklenjene kratkoročne finančne vire. Likvidnostna rezerva v obliki revolving posojil in limita na poslovnem računu v skupni višini 55 milijonov evrov na 31. decembra 2023 ni bila črpana," navajajo v poročilu.

Zaradi refinanciranja dolgoročnega posojila pa so se za dobro četrtino povečale dolgoročne obveznosti, ki imajo s 448,8 milijona evrov v sestavi bilančne vsote 34,1-odstotni delež. Kratkoročne obveznosti so dosegle 210,4 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2022 manjše za 103 milijone evrov.

Luka Koper zadolžena pod zastavljenimi načrti

Ob koncu lanskega leta je kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA za Luko Koper znašal 0,3, kar je bilo 70 odstotkov pod zastavljenimi načrti. Ob tem je imela skupina 69,5 milijona evrov presežnih denarnih sredstev plasiranih v kratkoročne dane depozite in druge finančne naložbe, ki niso zajete v izračunu neto finančne zadolženosti.

"Če skupina konec leta 2023 ne bi imela tovrstnih plasmajev presežnih denarnih sredstev, temveč bi bila ta le v obliki denarja in denarnih ustreznikov, bi še vedno izkazovala negativno vrednost kazalnika neto finančni dolg/EBITDA, saj bi bila njegova vrednost ‒0,4," so zapisali v poročilu.

Finančne obveznosti so  na zadnji dan leta 2023 obsegale 110 milijonov evrov, kar je za 46,3 milijona evrov več kot na 31. decembra 2022. "Povečanje je posledica neto učinka povečanja obveznosti za prejeta posojila zaradi črpanja v preteklosti že odobrenega posojila in rednega odplačila glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov," so zapisali v poročilu.

NLB bolj redno na kapitalske trge

Čeprav banke ne merijo zadolženosti po enakih kazalnikih kot druga podjetja, pa izdajajo dolžniške vrednostne instrumente. Nova Ljubljanska banka (NLB) je v zadnjem času pogosta gostja na dolžniških kapitalskih trgih. Razlog za izdaje obveznic pa je predvsem skladnost z zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL).

V letu 2023 se je še naprej zasledoval cilj nadaljnje razpršitve portfelja obveznic, ki je konec leta 2023 obsegal 2,9 milijarde evrov, kar pomeni 18,3 odstotka bilančne vsote banke. Ob koncu leta so dolžniški vrednostni papirji, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (FVOCI), zasedali tretjino portfelja dolžniških vrednostnih papirjev.

Povprečno trajanje dolžniških vrednostnih papirjev bančne knjige je bilo ob koncu leta približno 3,7 leta, povprečna donosnost portfelja pa se je na letni ravni zvišala za 0,43 odstotne točke na 1,17 odstotka.

NLB bo predvidoma 29. maja izdala za 500 milijonov evrov obveznic po obrestni meri 4,5 odstotka letno. Kot so sporočili iz NLB, so vlagatelji oddali za okoli 1,5 milijarde evrov naročil. "V izdaji so sodelovali ugledni upravljavci skladov, mednarodne finančne institucije, banke, zavarovalnice in drugi vlagatelji," so objavili na Seonetu. Ciljna višina obveznic je bila 2,8-krat presežena.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar