Unija kapitalskih trgov: Ali slovenska borza res ne bo nikoli razviti trg?

"Slovenski kapitalski trg nikoli ne bo dosegel statusa razvitega trga, ker ne more doseči primerne kapitalizacije, tudi če bi imeli BDP na prebivalca v višini Švice," je povedal Petr Koblic, glavni izvršni direktor Praške borze. Še več, Ljubljanska borza trenutno spada med obrobne kapitalske trge (frontier market), vladna strategija do leta 2030 pa določa, da bi dosegel status razvijajočega se trga (emerging market). Bi pomagal enoten evropski kapitalski trg?

Pri ocenjevanju statusa organiziranega trga se upoštevajo različna merila: od odprtosti za tuje lastništvo, enostavnosti kapitalskih prilivov oziroma odlivov, operativne učinkovitost trga do razpoložljivosti naložbenih instrumentov in stabilnosti institucionalnega okvira. "Status razvijajočega se trga bi tako lahko povečal privlačnost trga in njegovih izdajateljev ter pomagal pri bonitetnem položaju države," so zapisali v strategiji kapitalskega trga. Nadgradnja slovenskega trga bi pozitivno vplivala na likvidnost in na obseg trgovanja na kapitalskem trgu.

"Pri razvrščanju kapitalskih trgov po statusu gre za 20 let staro razmišljanje posameznih držav. Če pogledamo tabelo borznih indeksov v Evropi, dobimo zemljevid pred letom 1990. Evropa je en investicijski trg, en razviti trg, ne glede na lokalne borzne trge," je na dogodku Banke Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) pojasnil Koblic. Postavljanje meril seveda ni v rokah posameznih borz.

Opozoril je, da je v zadnjih desetih letih v Evropi z borze odšlo skoraj 30 podjetij. "To je resen problem, ne samo za to regijo, ampak za celotni evrski trg. Pri lokalnih borzah niti ni problem v različnih informacijskih sistemih, pa vseeno ne morete kupiti deleža portugalskega podjetja, ki prvič ponudi delnice na borzi," je bil kritičen Koblic. Po njegovih besedah je treba najprej zgraditi posamezne kapitalske trge, da jih lahko nato združimo v eno unijo.

Unija kapitalskih trgov je pobuda EU za vzpostavitev resnično enotnega kapitalskega trga po vsej EU. Z njo naj bi zagotovili pretok naložb in prihrankov med vsemi državami članicami, od česar bodo imeli koristi državljani, podjetja in vlagatelji.

"Kapitalski trgi v regiji vzhodne in jugovzhodne (JVE) Evrope so po odprtju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja napredovali na valu privatizacije in vključevanja v EU, nato pa na splošno stagnirali z nekaterimi izjemami," se je strinjal slovenski guverner Boštjan Vasle.

Tržna kapitalizacija kapitalskih trgov v tej regiji je približno 20 odstotkov BDP, medtem ko je povprečje evrskega območja pri približno 55 odstotkih BDP.  V ZDA je denimo pri 160 odstotkih BDP. "Obstaja velik primanjkljaj, a tudi velik potencial. To je poziv k ukrepanju," je bil v predstavitvi jasen direktor evropskega oddelka pri Mednarodnem denarnem skladu Alfred Kammer.

Mala odprta gospodarstva ne morejo delovati sama, zato se povezujejo, je dodal Vasle. "A moramo biti realisti, tudi o oblikovanju unije kapitalskih trgov se zadnja leta veliko pogovarjamo, a se še vedno samo pogovarjamo," je sogovornike opomnil Vasle.

Premajhen pomen institucionalnih vlagateljev

Institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi, tradicionalno podpirajo kapitalske trge, a je njihova vloga v v regiji JVE omejena. "V ZDA premoženje teh posrednikov presega 250 odstotkov BDP. V regiji JVE je njihovo premoženje zgolj desetina ameriškega. Ob tem je več kot polovica njihovega portfelja vloženega na domačih borzah," je ponazoril Kammer.

Po njegovih besedah so prihranki gospodinjstev naloženi preveč konservativno, vloga institucionalnih vlagateljev ostaja preveč omejena, kapitalski trgi pa so premajhni in preveč razdrobljeni. "Na vsak evro, ki ga imajo gospodinjstva v bančnih vlogah, je v regiji JVE približno en evro v lastniških ali investicijskih skladih. V ZDA je to razmerje skoraj štirikratno," poudarja Kammer. Opozoril je še, da posamezni manjši in razdrobljeni kapitalski trgi v Evropi z domačo pristranskostjo vlagateljev pomenijo višje stroške financiranja za druge vlagatelje v to regijo.

Da vse le ni tako slabo, je prepričan Ingo Bleier, član uprave Erste Group Bank ter glavni direktor za podjetja in trge. "Kapitalski trgi podpirajo dobre ideje, kapital je na voljo, morda le še ni usmerjen v pravo smer," pravi Bleier. Erste Group namreč kotira na dunajski, praški in romunski borzi.

Pokojninski skladi steber unije kapitalskih trgov

Po njegovem mnenju je zasebni pokojninski sistem v EU veliko premajhen, pomembni so dolgoročni vlagatelji tako na obvezniškem kot delniškem trgu. "Tega ne razumem glede na demografske trende, zakaj ostaja taka teža pri javnih pokojninskih shemah?" se je vprašal Bleier. 

Samo eden deluje panevropsko, in sicer slovaška investicijska družba Finax, ki je tudi na hrvaškem trgu prva ponudila vseevropski osebni pokojninski produkt Pan-European Pension Product (PEPP). Gre za nov model prostovoljnega pokojninskega varčevanja za državljane z zaposlitvijo v več državah članicah EU. "Razlog so različni davčni sistemi, regulacija, politično tveganje v tem segmentu je veliko. Zagotovo je to eden od ključnih stebrov unije kapitalskih trgov," je dejal Bleier.

Ne glede na to je Marcel Haag, direktor oddelka za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov pri Evropski komisiji, prepričan, da unija kapitalskih trgov dobiva zagon na ravni EU. "Zdaj imamo evropske voditelje, ki se aktivno zanimajo za projekt in se tudi zavedajo nujnosti uveljavljanja. To je priložnost tudi za države regije JVE, da razvijejo svoje kapitalske trge," je dejal Haag. Kljub temu priznava, da unija kapitalskih trgov ne bo razvita v enem dnevu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar