Čeprav se bodo plače letos v povprečju po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) povišale za kar 8,6 odstotka, bo ta rast v realnem smislu zaradi visoke inflacije skromna, zgolj enoodstotna.
V prihodnjih dveh letih naj bi po napovedi Umarja plače v nominalnem smislu zrasle za nižji odstotek, vendar se bodo zaradi padca stopnje inflacije realno povišale bolj kot letos. Rast plač v letu 2024 naj bi bila nominalno 5,6-odstotna in realno 1,7-odstotna. V letu 2025 naj bi plače v povprečju realno zrasle še za 2,7 odstotka, kaže jesenska napoved Umarja.
Banka Slovenije je v zadnji, decembrski napovedi makroekonomskih gibanj napovedala, da bo nominalna rast plač letos dosegla 11,5 odstotka. V letu 2024 bo znašala 6,2 odstotka, v letu 2025 5,5 odstotka, leta 2026 pa se bo znižala na 3,9 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.
Preberi še
Delavci tik pred upokojitvijo: 'Grem na zavod na čakanje'
Trenutna ureditev denarnega nadomestila spodbuja k predčasnemu končanju delovne aktivnosti in 'čakanju' na upokojitev v evidenci brezposelnih oseb.
12.12.2023
Umar: V zadnjih petih letih enoodstotna rast realne produktivnosti
'Rast BDP temelji predvsem na povečani količini dela,' opozarjajo na Umarju.
06.12.2023
Kadrovnik Tilen Prah: 'Danes je lahko dobiti zaposlitev kot še nikoli'
Moč imajo trenutno v rokah zaposleni, meni direktor kadrovske agencije Kariera Tilen Prah.
06.12.2023
V Nemčiji drugi mesec zapored rekordno število zaposlenih
Oktobra je število zaposlenih v Nemčiji doseglo zgodovinsko najvišje število.
01.12.2023
Bo umetna inteligenca res uničila veliko delovnih mest?
Napovedi, da bo umetna inteligenca ukinila človeško delo, so morda močno pretirane.
01.12.2023
Objava plače v oglasu ni več redkost. Privlačen znesek vabi k prijavi
Podjetja v oglasih za zaposlitev znesek plače objavijo, ko menijo, da je ponudba dobra in želijo s tem pritegniti kandidate.
28.11.2023
Pri Banki Sloveniji so opozorili še na pojav tako imenovanega kopičenja delavcev, ko podjetja zaposlene obdržijo ali na novo zaposlijo, čeprav niso polno izkoriščeni, v pričakovanju višjih naročil v prihodnje in pričakovanega pomanjkanja delavcev na trgu dela.
Napoved rasti bruto plač sicer spremljajo precejšnja tveganja, opozarja Umar. Na večjo rast od napovedane bi lahko vplivale težnje po višjih plačah v primeru daljšega obdobja visoke inflacije ter dviga in morebitnega večjega prelivanja rasti minimalne plače v rast ostalih plač. "Na rast plač v javnem sektorju pa bo vplivala napovedana reforma plačnega sistema, dinamiko njene uveljavitve in oceno učinkov na rast plač pa je v tem trenutku težko oceniti," navaja Umar.
Po podatkih Sursa je bila v tretjem trimesečju 2023 povprečna neto plača 1.427,84 evra, povprečna bruto plača pa 2.199,51 evra. Minimalna plača v Sloveniji trenutno znaša 1.203,36 evra bruto, vendar bo minister za delo Luka Mesec do konca januarja določil nov znesek minimalne plače za 2024.
Znesek upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti, navaja ministrstvo za delo. Aktualni minister Luka Mesec je oktobra ob napovedi 8,2-odstotnega dviga pokojnin v letu 2024 napovedal tudi uskladitev minimalne plače, vendar ni napovedal, kakšen bo odstotek.
Delodajalci z dvigi plač za privabljanje kadrov
Nadaljevanje dvigov plač v letu 2024 pričakuje tudi direktorica kadrovske agencije Atama Tanja Šket. Po njenih besedah je mogoče pričakovati dvig plač na širši ravni predvsem zaradi predvidenega dviga minimalne plače ter dvigov plač, za katere se zdaj pogaja javni sektor. "Prav tako bo za privabljanje kadrov marsikateri delodajalec še naprej uporabil možnost zviševanja plač," je odgovorila Tanja Šket.
Kljub morebitnemu ohlajanju gospodarstva in morebitnemu zmanjševanju potrebe po zaposlovanju pa po mnenju Tanje Šket drastičnega padca zaposlenosti ni pričakovati. "Še vedno je ogromno število delovnih mest, ki jih delodajalci ne morejo zapolniti. Tudi če se zmanjša povpraševanje po delovni sili na enem koncu, bo ostalo na drugem koncu," meni direktorica agencije Atama.
Višjo rast zaposlenosti ovira pomanjkanje delovne sile
Umar v letu 2024 napoveduje povečevanje števila zaposlenih in zmanjševanje stopnje brezposelnosti. V letu 2024 bo rast zaposlenosti po napovedi Umarja 0,7-odstotna, torej nižja kot letos, kljub predvideni nekoliko višji gospodarski rasti. Večjo rast zaposlenosti namreč ovira sedanja visoka raven zaposlenosti in omejitve pri ponudbi delovne sile oziroma pomanjkanju delovne sile.
Tanja Šket, direktorica agencije Atama: "Še vedno je ogromno delovnih mest, ki jih delodajalci ne morejo zapolniti. Tudi če se zmanjša povpraševanje po delovni sili na enem koncu, bo ostalo na drugem koncu."
Umar je v jesenski napovedi napovedal, da se bo število registriranih brezposelnih v povprečju leta 2023 znižalo na okoli 49 tisoč, v letu 2024 pa bi bilo še nekoliko nižje, in sicer okoli 47 tisoč (v povprečju leta). Stopnja registrirane brezposelnosti bo letos po oceni Umarja obsegala pet odstotkov, prihodnje leto pa bi se ob predvideni gospodarski rasti znižala na 4,5 odstotka.
Banka Slovenije: Neenakomerno gibanje zaposlenosti
Tudi na Zavodu za zaposlovanje pričakujejo nadaljevaje upadanja števila brezposelnih oseb v letu 2024. Število registriranih brezposelnih se je letos zaradi ugodnejših gibanj na trgu dela od pričakovanih ob izteku leta 2023 znižalo pod pričakovan raven 48.800, saj je trenutno na zavodu prijavljenih 47.300 brezposelnih oseb. "Ocenjujemo, da bo v letu 2024 registrirana brezposelnost še upadala, vendar se bo upadanje nadalje umirjalo," so odgovorili z zavoda za zaposlovanje.
Pri Banki Slovenije so pri analizi trga dela opozorili na neenakomerno gibanje zaposlenosti. "Če je rast zaposlovanja v storitvah in gradbeništvu še pozitivna, se je v predelovalnih dejavnostih skorajda že ustavila. Takšen trend se pričakuje tudi v prihodnjih četrtletjih, saj je kazalnik pričakovanega zaposlovanja za predelovalne dejavnosti v negativnem območju, medtem ko je v gradbeništvu in predvsem storitvah še vedno v pozitiven," ugotavljajo pri Banki Slovenije.
.webp){kind=icon}
