Po raziskavi Zavoda za zaposlovanje bodo slovenska podjetja tudi v prihodnje polletje zaposlovala. Delodajalci napovedujejo dvoodstotno rast števila zaposlenih, saj predvidevajo več kot 34 tisoč zaposlitev. Ta napovedana rast pa je za skoraj odstotno točko nižja kot letos spomladi.
Anketa, v kateri je sodelovalo več kot tri tisoč delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije, kaže, da so najugodnejše napovedi glede zaposlovanja v panogah, kot so gostinstvo, gradbeništvo, poslovanja z nepremičninami, prometu in skladiščenju ter drugih poslovnih dejavnostih. Konec minulega meseca je bilo sicer uradno brez dela nekaj več kot 47 tisoč ljudi, kar je 0,1 odstotka manj kot oktobra in 10,2 odstotka manj kot novembra lani.
O razmerah na trgu dela smo se pogovarjali s Tilnom Prahom, direktorjem kadrovske agencije Kariera.
Preberi še
Objava plače v oglasu ni več redkost. Privlačen znesek vabi k prijavi
Podjetja v oglasih za zaposlitev znesek plače objavijo, ko menijo, da je ponudba dobra in želijo s tem pritegniti kandidate.
28.11.2023
Kako pomemben je IQ pri zaposlovanju?
Cilj testiranja je zmanjšanje tveganja za izbiro kandidata, ki ne bi bil uspešen pri opravljanju delovnih nalog.
05.11.2023
Obljubljena regija Adria: zakulisje zaposlovanja migrantov iz Azije
Delovni migranti iz Azije rešujejo težave držav regije
15.11.2023
Na trgu dela je opaziti strukturna neskladja. Kaj je razlog za to?
To ni nobeno presenečenje, saj se slovenski trg delovne sile s takšnimi težavami sooča že več kot dve desetletji. Na trgu dela obstaja strukturno neskladje in to po celotni vertikali zaposlitev. Po eni strani primanjkuje ljudi za delovna mesta z najnižjo dodano vrednostjo, po drugi pa se soočamo s pomanjkanjem tistih z najvišjo dodano vrednostjo, kot so IT- strokovnjaki, zdravniki in visoko izobraženi v razvoju. Ta strukturna neskladja so podobna stanju v zadnjih letih in postajajo vsako leto bolj pereča.
Z enakimi težavami se spopada vsa zahodna Evropa. Eden najpomembnejših razlogov za takšna strukturna neskladja je neugodna demografija. Vsako leto v pokoj odide med 25 in 28 tisoč ljudi, nekaj tisoč delovno aktivnih zapusti Slovenijo, na trg dela pa pride le okoli 17 tisoč mladih. In tu nastane vrzel, ki jo drugače kot z iskanjem kadra zunaj meja ne moremo nadomestiti. A tudi teh zaradi že znanih težav, denimo birokracije, primanjkuje.
Omenjate izseljevanje. Kaj lahko naredimo na tem področju?
Vsaka država ima svoje migracije in migrante, tako je tudi pri nas, tudi že na regionalni ravni. Najbolj intenzivne migracije v tujino so na obmejnih območjih, kot so Štajerska, Prekmurje, Primorska, Gorenjska. Dnevne migracije so in bodo ostale. Podobne razmere so v vsej Evropski uniji. Denimo Avstrijci hodijo na delo v Nemčijo, Švedi na Norveško. To je ena realnost. Druga je ta, da so izobraženi mladi dovzetni za ponudbe delodajalcev in mobilnost zanje ni težava.
Migracije se bodo verjetno v prihodnih letih še povečevale. Evropa je postala enoten trg in tega se moramo zavedati. To ustvarja pritisk na lokalni trg dela. Vse to pa pritiska na rast plač, kar se že pozna v številnih panogah.
Zdi se, da so delavci danes tisti, ki postavljajo pogoje in so v nadrejenem položaju v primerjavi z delodajalci?
Da, lahko bi rekli, da je tako. Bi pa svetoval tistim, ki želijo z izsiljevanjem doseči višje plačilo, da to ni dobro izhodišče za pogajanje. Tistim, ki menijo, da si zaslužijo več, svetujem, da najprej predstavijo svoje rezultate oziroma svojo dodano vrednost v kolektivu. Prepričan sem, da bo vsak dober delodajalec prepoznal kakovostnega zaposlenega in ga seveda ustrezno tudi nagradil.
Vendar ne gre samo za višjo plačo, številni želijo bonitete, kot so službeni avtomobil, mogoče več dni dopusta. Smo v obdobju, ko je tako lahko dobiti zaposlitev kot še nikoli doslej. Pozicija moči je trenutno na strani zaposlenih bodisi za boljše pogoje v trenutnem kolektivu bodisi pri drugem delodajalcu.
Bodo delodajalci zaradi razmer na trgu dela letos bolj obdarili zaposlene? Morda z božičnico, 13. plačo?
Na splošno je pri slovenskih podjetjih letos realno slabše kot lani, saj so se stroški poslovanja povečali, prav tako so se v zadnjih štirih letih povišale plače. V nekaterih panogah se že čuti ohlajanje, denimo v avtomobilski panogi in v delu verige, vezane nanjo, pa tudi v segmentu hišnih aparatov. Podjetja so postala previdna.
Primanjkuje določenih kadrov, a jih je še vedno več kot 47 tisoč brez dela. Vaš komentar?
Večinoma gre za ljudi z izobrazbo, ki jih očitno gospodarstvo ne potrebuje, med njimi so večinoma starejši in ljudje z omejitvami.