Objava plače v oglasu ni več redkost. Privlačen znesek vabi k prijavi

Objava zneska plače v Sloveniji ni obvezna in oglasi, v katerih je znesek naveden, so še vedno v manjšini, pokaže pregled ponudbe na zaposlitvenih portalih. Se pa med oglasi najde precej primerov, ko delodajalci navedejo, kakšen prihodek ponujajo kandidatom za delovno mesto.

"Možnost zaposlitve za nedoločen čas, od 2.500 evrov izplačila, delo v mladem in perspektivnem kolektivu, možnost uvajanja in izobraževanja, zanimivo in dinamično delo." Takšna je ponudba delodajalca za delo Spremljevalec izrednih prevozov na portalu Master Job. Pri prodajalcu pohištva in opreme za dom Rutar prodajalcu na oddelku kuhinj v Mariboru v oglasu na portalu Mojedelo ponujajo "konkurenčni finančni paket in nagrade za uspešnost do 5 tisoč evrov bruto plačila mesečno".

Delodajalci znesek plače navedejo takrat, ko imajo dobro ponudbo in želijo pritegniti kandidate, so za Bloomberg Adria povedali v eni od kadrovskih agencij, kjer niso želeli biti imenovani. Menijo, da bi bilo prav, če bi se pri vseh razpisanih delovnih mestih objavljali zneski kot v Avstriji, kjer je to zakonsko predpisano. "Razumljivo je, da delodajalci tam, kjer so plače nizke, tega ne želijo izpostaviti," je povedal naš sogovornik.

Zakaj Lidl in Hofer objavljata plače za delo v njunih trgovinah?

Eden od delodajalcev, ki v Sloveniji objavlja višino plače v oglasih za zaposlitev, je trgovec Lidl. V njihovih trenutno objavljenih oglasih je navedeno, da znaša osnovna bruto plača trgovca v prvem letu zaposlitve za 30 ur dela tedensko 1.100 evrov, znesek se vsako nadaljnje leto samodejno zvišuje do najmanj 1.250 evrov za 30-urno delo na teden plus 7,96 evra povračila stroškov prehrane na delovni dan in povračilo stroškov prevoza na delo.

"Predstavitev vsebine dela in delodajalca v zaposlitvenih oglasih je za dvig zanimanja pri potencialnih kandidatih po našem mnenju ključna," so sporočili iz Lidla. Zato so se za določena delovna mesta odločili, da plačni razpon osnovnih bruto plač "jasno komunicirajo".

Podobno politiko imajo pri trgovcu Hofer. Kandidatom z objavo višine plače predstavijo tako pričakovanja kot ponudbo, so odgovorili iz podjetja. S tem želijo doseči, da se za zaposlitev prijavijo samo ustrezni kandidati in da se "naša pričakovanja ne razhajajo preveč". Tako optimizirajo čas pri iskanju kadrov. Iskalcem zaposlitve je všeč transparentnost, so sporočili.

Pri Hoferju osnovna bruto plača za 30 ur tedensko v prvem letu zaposlitve znaša najmanj 1.469,25 evra na mesec, je navedeno v enem od zdaj objavljenih oglasov. Vsako naslednje leto zaposlitve se osnovna bruto plača samodejno zviša, vse do zadnje, šeste stopnje, kjer znaša najmanj 1.608 evrov na mesec. Ob tem zaposlenim pripada še 1.800 evrov regresa, maksimalno neobdavčeno nadomestilo za prehrano (7,96 evra na dan), 300 evrov decembrske nagrade za poslovno uspešnost in vplačevanje v drugi pokojninski steber po dopolnjenem enem letu zaposlitve (420 evrov na leto).

Javno objavljene plače najpozneje do 2026  

Razkritje višine plače v oglasih bo v prihodnje zakonsko obvezno, saj to predpisuje evropska direktiva o preglednosti plač, Slovenija jo mora v pravni red prenesti najpozneje do junija 2026. Z ministrstva za delo so sporočili, da je Slovenija direktivo, katere bistvo je zagotoviti enako plačilo za enako delo ne glede na spol, v času sprejemanja vseskozi podpirala. Za prenos direktive na ministrstvu zdaj ustanavljajo medresorsko delovno skupino.

"Čeprav na trgu dela trenutno primanjkuje transparentnosti, se plačni razponi običajno razkrijejo šele proti koncu selekcijskega postopka," je sporočil Jan Lipovec, vodja projektov pri kadrovski agenciji Adecco. Zato pri Adeccu podpirajo prihajajočo evropsko direktivo, ki bo pripomogla k večji transparentnosti.

"Na splošno opažamo, da so plačni razponi v Sloveniji za podobna delovna mesta pogosto veliki in so povezani z izkušnjami ter kompetencami posameznih kandidatov. Razlike med sektorji in specifičnimi delovnimi mesti so opazne, nekatera podjetja imajo usklajene plačne pogoje, medtem ko so razlike v plačah med drugimi podjetji precej velike," je odgovoril Jan Lipovec.

Pri Adeccu pričakujejo, da bo večja transparentnost plač kratkoročno privedla dvig plač na delovnih mestih, kjer primanjkuje kadra. Pričakujejo tudi, da bodo podjetja z nadpovprečnimi plačnimi pogoji privabila več kvalificiranih kandidatov. "Seveda pa to pomeni, da bodo podjetja z nižjimi plačami in manjšo dodano vrednostjo soočala s težavami pri privabljanju kadrov," opozarja Jan Lipovec. 

Podjetja se morajo prilagajati z višino ponujene plače, da ostanejo konkurenčna

Z vsakoletnim dvigom minimalne plače in stanjem na trgu dela v zadnjih letih, ki je izrazito v korist kandidatom, so se v številnih podjetjih podrla plačna sorazmerja, pravi Tina Novak Kač, partnerica pri kadrovski agenciji Competo. Podjetja se morajo prilagajati z višino ponujene plače, da ostanejo konkurenčna. Po drugi strani ne želijo vznemirjati obstoječih zaposlenih, ki jim ne uspejo vsako leto sorazmerno dvigovati plač. "Dvig vsem zaposlenim bi namreč pogosto pomenil prevelik pritisk na stroške dela. Lahko gre namreč za večmilijonske zneske," je povedala Tina Novak Kač, ki v Competu skrbi tudi za iskanje in izbor kadrov na področju vrhnjega menedžmenta. 

Objava zneska plačila ali plačnega ranga po mnenju Tine Novak Kač sicer dodaja k transparentnosti in enakopravnosti. "Z večjo transparentnostjo poskrbimo za pravično plačilo, na kar smo ljudje občutljivi, s tem povezujemo občutek lastne vrednosti, občutek, da je naše delo cenjeno. Občutek, da za delo nismo pravično plačani, nas hitro požene v razmislek o menjavi zaposlitve."

Ponujeno plačo lahko razberejo tudi kandidati za službe v javnem sektorju

Višino plače pri nas objavijo tudi javne institucije, tako da navedejo plačni razred, kamor je uvrščeno razpisano delovno mesto.

Delovno mesto knjigovodja v direktoratu za javno računovodstvo ministrstva za finance je glede na zdaj objavljen oglas pri ministrstvu za javno upravo na primer uvrščeno v 21. plačni razred, ki po sedanji lestvici prinaša 1.008,36 evra bruto plače. Finančni kontrolor svetovalec pa je uvrščen v 32. plačni razred, kar prinaša 1.552,31 evra bruto.

Zavod za zaposlovanje spodbuja delodajalce k objavi višine plače

Zavod za zaposlovanje delodajalce pri objavi oglasa pozove, da posredujejo tudi podatek o okvirni mesečni bruto plači. Natančen opis delovnega mesta, kamor spada tudi podatek o plači, namreč olajša odločitev za prijavo na prosto delovno mesto. "Navedba plače je seveda še posebej smiselna, če delodajalec med sorodnimi podjetji izstopa po višjem plačilu," so sporočili iz zavoda za zaposlovanje.

A ker podatek ni obvezen, se veliko delodajalcev za izpolnitev rubrike ne odloči, odgovarjajo z zavoda. Kot razlog za nasprotovanje objavi podatka o plači delodajalci zavodu sporočajo, da je razkritje podatka o plači v nasprotju s politiko podjetja, ali pa povedo, da bo plača prilagojena izbranemu kandidatu, pri čemer so možna tudi pogajanja o plačilu.

Izkušnje iz Avstrije: Objava plače je dvorezni meč

Kakšne so izkušnje z avstrijskega trga dela, kjer je objava podatka o višini plače obvezna? Objava plače je dvorezni meč, vezana je na dejavnost in na stopnjo izobrazbe, je sporočila Ana Matjašič, kadrovska svetovalka pri agenciji Trummer, kjer posredujejo pri iskanju zaposlenih za podjetja v Avstriji.

Več zanimanja kandidatov je takrat, ko je višja urna postavka zaradi dejavnosti, v kateri je prosto delovno mesto, in se lahko prijavi tudi kandidat brez izobrazbe.

Ker pa so višine plač v Avstriji zakonsko določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti, delodajalci ne morejo konkurirati z višino plače, saj so te enotne pri vseh agencijah in iskalci zaposlitve to prej ali slej ugotovijo. "Zato je objava plače prej upoštevanje zakonskih določil in rutina," je povedala Ana Matjašič.