Banke so v prvih desetih mesecih leta 2023 ustvarile visokih 930 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, ki je bil za 115 odstotkov večji kot v enakem obdobju leta 2022, izhaja iz danes objavljenega poročila Banke Slovenije
Večji dobiček je bil predvsem posledica večjega neto dohodka (plus 517 milijonov evrov), medtem ko so se neto oslabitve in rezervacije medletno povečale le za 21 milijonov evrov. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo se je v primerjavi s preteklimi leti podvojila na 20,9 odstotkov, navaja Banka Slovenije.
Zmerna rast gospodarske aktivnosti in nadaljnji ukrepi denarne politike proti visoki inflaciji z zviševanjem obresti, so do oktobra prispevali k dodatnemu izboljšanju rezultatov poslovanja slovenskih bank.
Preberi še
Guvernerji: 'Digitalni evro bo alternativa, ne nadomestek'
Nova faza priprav na morebitno uvedbo digitalnega evra bo trajala do oktobra 2025.
18.12.2023
Kako smo na trgu lizinga naleteli na eno največjih skrivnosti slovenskega finančnega sistema
NLB prevzema Summit Leasing, kako velik tržni delež bi lahko obvladovala, pa ne ve nihče. Razvozlali smo, kdo so največji igralci na trgu.
14.12.2023
Slovenske banke unikum v Evropi: Za vloge na vpogled podjetjem nič obresti
Slovenija se uvršča med države z velikim deležem vlog na vpogled.
05.12.2023
Vroč trg kreditov: Nekatere banke obrestne mere od avgusta znižale!
Kako visoke so trenutno obrestne mere za nove kredite?
01.12.2023
Banke so dvig obresti ECB prenesle na posojilojemalce
Banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje posojanja nebančnemu sektorju, kar je prispevalo k letošnji stagnaciji obsega posojil nefinančnim družbam in skromnemu povečanju obsega stanovanjskih posojil, piše v povzetku poročila za prvih deset mesecev letošnjega leta.
"Povečano breme servisiranja dolga, predvsem v sektorju podjetij, ter povzročena škoda v avgustovskih poplavah se do sedaj nista odrazila na poslabšani kakovosti portfelja bank," navaja Banka Slovenije.
Vloge nebančnega sektorja ostajajo robusten vir financiranja bank, njihova struktura ročnosti pa se počasi spreminja v smer naraščanja vezanih vlog.
Potem ko je večina slovenskih bank nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, je to spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje. Pri tem razlike v višini obrestnih mer niso privedle do večjih prelivanj vlog med bankami. Kljub temu delež vezanih vlog gospodinjstev in nefinančnih družb ostaja majhen, a bi se lahko v prihodnje povečal, menijo pri Banki Slovenije.
Obseg posojil gospodinjstvom se še naprej povečuje
Posojila nebančnemu sektorju so se v zadnjem letu znižala. Nasprotno se obseg posojil gospodinjstvom še naprej povečuje. Večino povečanja predstavljajo potrošniška posojila, medtem ko se je obseg stanovanjskih posojil le rahlo povečal.
"Povečano breme servisiranja dolga, predvsem v sektorju podjetij, ter povzročena škoda v avgustovskih poplavah se do sedaj nista odrazila na poslabšani kakovosti portfelja bank. Deleži nedonosnih izpostavljenosti se ohranjajo na zgodovinsko nizkih ravneh," piše v poročilu.