Leto 2023 se je izteklo in slovenske banke se bodo nanj spominjale z veseljem. Ključne obrestne mere pri Evropski centralni banki (ECB) so se povzpele na rekordno visoko raven in tam še naprej ostajajo. Banke za deponiranje denarja pri ECB dobijo štiri odstotke, med tem ko svojim komitentom za vezavo denarja ponujajo bistveno manj, v povprečju 2,5 odstotka. Obrestne mere za stanovanjska in potrošniška posojila pa so še bistveno višje. Vse to se pozitivno odraža na poslovanju slovenskih bank.
Neobrestni prihodki upadli
Prihodki od obresti so po enajstih mesecih dosegli 1,65 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot v istem obdobju leta 2022, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Odhodki od obresti so istem obdobju zrasli za 191 odstotkov, kar je skoraj za trikrat na 346 milijonov evrov. Slovenske banke so tako v enajstih mesecih leta 2023 pobrali 1.302 milijona evrov čistih obresti. Neobrestni prihodki so se v tem obdobju zmanjšali, skupno so jih pobrale za 508 milijonov evrov, kar je najmanj po letu 2018.
Skupni bruto dohodek je zrasel za polovico na 1,81 milijarde evrov. Operativni stroški so v 11 mesecih znašali 735 milijonov evrov in so se na medletni ravni zvišali le za osem odstotkov. Neto dohodek se je tako več kot podvojil na 1.074 milijonov evrov.
Preberi še
Kako konkurenčne ljudski obveznici so depozitne obrestne mere
Banka Slovenije: Razlike v višini obrestnih mer niso privedle do večjih prelivanj vlog gospodinjstev med bankami.
25.01.2024
ECB: Povpraševanje po kreditih v evrskem območju doseglo dno
Rezultati četrtletne raziskave prihajajo dva dni pred prvim monetarnim zasedanjem ECB letos.
23.01.2024
Koliko denarja imamo Slovenci dejansko na bankah?
Slovenci imamo na bankah po podatkih Banke Slovenije že skoraj 29 milijard evrov. Gre za skupek vlog bank v Sloveniji in tujini.
22.01.2024
Banke kujejo rekordne dobičke, kako pa je s pregonom bančne kriminalitete?
Od zaznave suma kaznivega dejanja do obsodbe v povprečju mine več let. Ti primeri se vlečejo dalj kot drugi primeri kazenskega pregona.
19.01.2024
Euribor je padel na glavo, najnižji je 12-mesečni, najvišji pa trimesečni
Kaj razkriva gibanje 12-mesečnega euriborja?
08.01.2024
Neto oslabitve in rezervacije se večajo. Od januarja do novembra se jih je nabralo za dobrih 61 milijona evrov. To je dvakrat več kot v istem obdobju leta 2022. Zgolj novembra so banke zabeležile 22 milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij, kar je največ po decembru leta 2020. Upoštevajoč na ustvarjene dohodke so slabitve še vedno zelo nizke.
Dobiček se je več kot podvojil
Dobiček pred obdavčitvijo se je v enajstih mesecih na medletni ravni več kot podvojil na 1.013,6 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo se je na mesečni ravni začel umirjati. Zgolj novembra so ga banke ustvarile 84 milijonov evrov. Najvišji je bil dobiček meseca maja, ko je presegel 200 milijonov evrov. Dobiček po obdavčitvi je novembra zrasel na (rekordnih) 891,6 milijona evrov.
Donosnost lastniškega kapitala (ROE) slovenskih bank je v 2023 poskočila. V prvih enajstih mesecih je dosegla 20,8 odstotka, kar je rekord, odkar na BS spremljajo podatke. Roe se je v 2023 skoraj podvojil, saj je v 2022 znašal 10,8 odstotka.
Likvidnost slovenskih bank je že nekaj let zelo ugodna. Količnik likvidnostnega kritja (LCR) je novembra ostal nespremenjen pri 344,4 odstotka. Minimalna regulatorna zahteva za količnik znaša sto odstotkov.
Dobre pol milijarde za poplavno obnovo
Rekordno poslovanje bank je v nekaterih evropskih državah dvignilo kar nekaj prahu. Nekatere države so uvedle davke na presežne dobičke. Uvedbo davka na presežne dobičke so v začetku septembra napovedali tudi v slovenski Vladi. Obdavčena bo bilančna vsota bank v višini 0,2 odstotka. Tako imenovani finančni prispevek bodo pobrali v koledarskih letih 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028.
Bilančna vsota bank je bila novembra 52,54 milijarde evrov. To pomeni, da bi država z 0,2-odstotno obdavčitvijo pobrala dobrih 105 milijonov evrov letno. V naslednjih petih letih (in ob nespremenjeni bilančni vsoti) bi tako skupno pobrali vsaj 525,4 milijona evrov. Več kot polovico bi plačali NLB in Nova KBM, ki si po bilančni vsoti lastita največja tržna deleža.
Kot smo poročali lani, po objavljenih podatkih iz letnih poročil za poslovno leto 2021 je imela konec leta 2021 največji tržni delež NLB s 27,3 odstotka in bilančno vsoto 12,70 milijarde evrov. Nova KBM je imela 21,4 odstotka tržnega deleža pri bilančni vsoti 9,95 milijarde evrov. Sledila je SKB z 8,2 odstotka in 3,83 milijarde evrov bilančne vsote, četrta in peta sta Intesa Sanpaolo in Unicredit s po 8,2 in 7,5 odstotka tržnega deleža ter 3,83 oziroma 3,47 milijarde evrov bilančne vsote.
Tržna deleža NKBM in SKB, ki je prav tako v lasti madžarske OTP, sta torej v seštevku (29,6 odstotka) večja kot tržni delež NLB (27,3 odstotka), vendar je treba k slednjemu prišteti še tržni delež N banke, nekdanje Sberbank, ki jo je NLB prevzela po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja lani.