Slovenske banke unikum v Evropi: Za vloge na vpogled podjetjem nič obresti

Z rahlim povečanjem depozitnih obrestnih mer so se vloge na vpogled nefinančnih družb po dolgoletnem naraščanju v prvi polovici leta zmanjšale, in sicer bolj kot pri gospodinjstvih. Zlasti zaradi povečanja kratkoročnih vezanih vlog, za katere so banke ponudile višje obrestne mere kot za nove kratkoročne vezane vloge gospodinjstev. Z rastjo depozitnih obrestnih mer in vezavo sredstev so se podobno kot v Sloveniji vloge na vpogled zmanjšale tudi v večini drugih držav evrskega območja. Kako primerljive pa so obrestne mere?

Nefinančne družbe (podjetja) so v prvi polovici leta, podobno kot v enakem obdobju lani, zmanjšale prihranke v bankah. Med julijem in oktobrom pa so se ti znova povečevali ter ob koncu oktobra presegli 10 milijard evrov, kar je na letni ravni za šest odstotkov več. Od konca junija pa do konca oktobra so zrasli za dobrih 600 milijonov evrov. 

Vrednost vlog podjetij se je od polletja 2021, ko je začela naraščati inflacija, do junija 2023 nominalno zvišala za 15,8 odstotka, realno pa znižala za 1,9 odstotka. Medletna rast vlog podjetij je bila po neprekinjeni rasti v drugi polovici leta 2022 letos znova bolj volatilna in junija letos znašala 10,6 odstotka. S tem je ostala visoko nad povprečno rastjo evrskega območja (0,4 odstotka), ki se je po pandemiji močno upočasnila.

Slovenija ostaja na prvem mestu po pomembnosti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb v bilančni vsoti ter se hkrati uvršča med države z velikim deležem vlog na vpogled. "To slovenski bančni sistem še naprej izpostavlja večjemu tveganju nestabilnosti financiranja v primeru morebitnih večjih odlivov kot tiste države, ki so temu viru manj izpostavljene oziroma je delež vlog na vpogled pri njih manjši," opozarjajo na Banki Slovenije.

Pri nas za vloge na vpogled nič obresti, na Nizozemskem 1,4 odstotka

Obrestne mere za vezane vloge gospodinjstev in nefinančnih družb so se v prvi polovici leta nekoliko zvišale, vendar še vedno zaostajale za povprečjem evrskega območja ‒ nič drugače ni niti v drugi polovici leta. Razlog za hitrejšo rast depozitnih obrestnih mer v drugih državah je lahko potreba po novih virih (dospetje TLTRO-III) ali pa večja odvisnost od drugih, praviloma dražjih virov financiranja (grosistični viri), ki jih želijo banke nadomestiti s stroškovno še vedno ugodnimi vlogami nebančnega sektorja.

"Slovenske banke ob velikem obsegu likvidnih sredstev in velikem deležu vlog nebančnega sektorja potreb po dodatnih virih za zdaj nimajo, s tem pa ostaja tudi motiv za hitrejše zviševanje depozitnih obrestnih mer pri večini bank majhen," poudarjajo pri Banki Slovenije.

Medtem ko je obrestna mera za vloge na vpogled na slovenskih bankah ostala pri 0,01 odstotka, pa je povprečje evrskega območja oktobra obsegalo 0,8 odstotka. Najvišjo obrestno mero na prihranke na bančnih računih dobijo nizozemska podjetja, in sicer 1,4 odstotka.

Podobno je tudi pri obrestnih merah za vezane vloge, kjer je povprečje evropskih držav pri 3,7 odstotka, medtem ko slovenske banke v povprečju konec oktobra ponujajo 2,6 odstotka obresti. Pri tem so septembra obrestne mere za vezavo sredstev do enega leta dosegle 2,5 odstotka, za obdobje med enim in dvema letoma pa so povprečno ponujale 3,1 odstotka obresti.

Popolnoma drugače je pri dolgoročni vezavi sredstev, torej nad dvema letoma, pri katerih so slovenske banke podjetjem avgusta v povprečju ponudile 4,6-odstotne obrestne mere, nato v septembru pa zgolj 0,7 odstotka obresti. To se je poznalo tudi pri obsegu sredstev, saj se je avgusta povečal za 42 milijonov evrov, občutno več kot v drugih mesecih. Verjetno je k takemu odskoku v avgustu pripomogla akcija nekaterih bank.

Morebitne večje razlike v depozitnih obrestnih merah med bankami bi lahko v prihodnje povzročile opaznejše premike vlog med njimi, pišejo pri Banki Slovenije. Rezultati ankete o izzivih so pokazali, da je več kot polovica bank že zaznala manjši odliv vlog h konkurenčni banki zaradi višje depozitne obrestne mere. "Še zlasti je to opaziti pri gospodinjstvih, kjer so postopki za prenos prihrankov verjetno enostavnejši kot pri podjetjih," poudarjajo.

Delež vezanih vlog podjetij se povečuje

Ob višjih depozitnih obrestnih merah se postopoma povečuje delež vezanih vlog, medtem ko se delež vlog na vpogled zmanjšuje. Kljub temu so te junija še vedno obsegale 82,3 odstotka vseh vlog nebančnega sektorja, kar je za 1,4 odstotne točke oziroma 650 milijonov evrov manj glede na konec lanskega leta, deloma tudi zaradi odliva vlog iz bančnega sistema.

"S porastom obrestnih mer, predvsem za dolgoročno vezavo sredstev, se je povečal obseg dolgoročnih vlog," so zapisali pri Banki Slovenije. Povečal se je tudi obseg kratkoročnih vlog, vendar ob precej nižjih obrestnih merah v primerjavi z dolgoročnimi v manjši meri. Odgovori bank v anketi o izzivih kažejo, da je ob pričakovanih zvišanjih obrestnih mer za vezane vloge mogoče pričakovati nadaljevanje podobnega trenda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar