Na Eko skladu med vsemi subvencijami, ki so razpisane, največje povpraševanje vsa leta opažajo na javnem pozivu za energetsko obnovo stavb občanov, znotraj tega pa za ukrep vgradnje toplotne črpalke.
"Odločitev Evropske unije o smeri dekarbonizacije ter defosilizacije energetike je že pred leti postavila v ospredje obnovljive vire," o razlogih za veliko povpraševanje razmišlja Bogdan Kronovšek, direktor podjetja Kronoterm in eden najbogatejših Slovencev.
Po podatkih Eko sklada Slovenije je bilo od začetka leta 2011 do konca 2021 izplačanih okoli 37.314 subvencij za vgradnjo toplotne črpalke v obstoječe, predvsem stanovanjske individualne objekte (gospodinjski odjemalci) za preureditev ogrevanja na obnovljivi vir energije. "Število toplotnih črpalk se povečuje zaradi prehoda obstoječih zasebnih individualnih hiš, poslovnih in javnih objektov, kakor tudi novih individualnih stanovanjskih objektov na ogrevanje s toplotno črpalko," so zapisali v poročilu SODO.
Preberi še
Porast toplotnih črpalk, a redko z geotermalno energijo
Geotermalne vrtine pomenijo 30 do 40 odstotkov višji strošek vgradnje toplotne črpalke.
22.08.2023
Mervar, Eles: 'Toplotne črpalke bolj problematične kot električni avti'
'Višja, kot je tržna cena elektrike, bolj se baterijski hranilnik splača,' je v intervjuju povedal Aleksander Mervar, direktor Elesa
03.08.2023
Ebm-papst in Hidria nove priložnosti za rast iščeta v toplotnih črpalkah
Ob padcu povpraševanja z določenih trgov pomembna prisotnost v hitro rastočih panogah.
23.06.2023
Po oceni Kronovška prodaja toplotnih črpalk še ni dosegla vrha. "Gre za umiritev nenormalnega povpraševanja, ki ga je poganjala vojna v Ukrajini in s tem povezana negotovost glede dobav ter cen zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv," pojasnjuje Kronovšek.
Ker povpraševanje hitro raste, je trg toplotnih črpalk privlačen za nove igralce. "Smo v fazi implementacije programa ventilatorjev za toplotne črpalke, kjer so napovedi visoke," so v podjetju Ebm-papst sredi leta pojasnili za Bloomberg Adria. Na ventilatorje za toplotne črpalke ob prestrukturiranju stavijo tudi v Hidrii.
Kolektor Technologies prevzel večinski delež v mariborski Orca Energiji
Na trg toplotnih črpalk je vstopil tudi Kolektor Technologies, ki prevzema večinski delež v mariborski družbi Orca Energija, je razvidno iz priglasitve na spletni strani Agencije za varstvo konkurence (AVK). Orca Energija se ukvarja s prodajo in montiranjem toplotnih črpalk. V zadnjih letih so v svoj prodajni nabor uvrstili tudi druge energetsko učinkovite produkte, kot so prezračevanje, klimatizacija ter sončne elektrarne.
"Vstop Kolektorja v lastništvo močno podpira prihodnji razvoj družbe na vseh ključnih produktnih skupinah, tako pri izboljšanju položaja blagovne znamke na slovenskem trgu kot tudi na že obstoječih trgih zunaj Slovenije," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor podjetja Orca Energija Boštjan Štruc.
Lani so ustvarili skoraj 10,5 milijona evrov prihodkov in dobiček v višini 1,5 milijona evrov, je razvidno iz podatkov na portalu Ajpes. "V prihodnje bo družba Orca še večjo pozornost namenjala razvoju novih poslovnih modelov. Lani smo z globalno družbo Mitsubishi Electric sklenili tudi distribucijsko partnerstvo," je navedel Štruc.
Toplotne črpalke ključne pri zelenem prehodu?
Trendu dekarbonizacije energetike se šele zdaj prilagaja tudi zakonodaja, saj predlog zakona o energetski politiki določa, da bo imela raba obnovljivih virov prednost pred rabo drugih virov energije. "Toplotne črpalke pa pri zelenem prehodu pomenijo ključno orodje za dosego ciljev, ki smo si jih v EU zadali. So namreč edini način, ki omogoča okolju najbolj prijazno delovanje, saj črpajo toploto, ki je že v okolju, tja, kjer jo potrebujemo. Pri tem pa ne ustvarjajo nove toplote, kot je to pri gorenju, ter s tem povezanih škodljivih emisij," pojasnjuje Kronovšek.
Da se prodaja toplotnih črpalk povečuje vse od uvedbe višje subvencije Eko sklada, opažajo tudi v trgovcu z energenti Petrol. "Ob povišanju vrednosti subvencij pri zamenjavi stare ogrevalne naprave na fosilna goriva ali drva je segment toplotnih črpalk zrak-voda dobil dodatni zagon," so povedali na Petrolu.
Na Petrolu pričakujejo, da bo Slovenija sledila trendom evropskih držav in odobrila višje subvencije. "Med epidemijo covida so se številni Slovenci aktivno in intenzivno posvečali obnovam ogrevalnih sistemov. V projekt izvedbe ogrevanja s toplotno črpalko zrak-voda so investitorji vložili čas, energijo in znanje ter v nekaj sezonah pridobili otipljive analitične podatke, to pa odmeva v stalni rasti prodaje," ocenjujejo v Petrolu.
Ogrevanje takrat, ko bo nižje tarifa
Po drugi strani pa je Aleksander Mervar, dolgoletni direktor Elesa, opozoril, da so za upravljanje elektroenergetskega sistema toplotne črpalke precej bolj problematične kot električna vozila. Zakaj? "Zebe nas vse istočasno, kar pomeni, da bomo toplotne črpalke vsi zagnali istočasno, električne avtomobile pa bomo polnili podnevi, ko je sonce in višek elektrike," je v intervjuju pojasnil Mervar.
Na distribucijska nizkonapetostna omrežja imajo trenutno večji vpliv toplotne črpalke kot pa polnjenje električnih vozil v individualnih stanovanjskih objektih na urbanih in podeželskih območjih, priznavajo tudi na sistemskem operaterju distribucijskega omrežja SODO. "Pri zunanji temperaturi –15 stopinj Celzija pade izkoristek take črpalke na polovico, zato imajo te črpalke standardno vgrajene električne grelce, ki se vključijo pri nizkih zunanjih temperaturah zraka, poleg že delujočega toplotnega procesa črpalke. Odjem električne moči toplotnih črpalk se zato zelo poveča," pojasnjujejo na SODO.
Glede na poročilo SODO je težava z vidika omrežja pri priključevanju toplotnih črpalk oziroma drugih naprav, ki za ogrevanje porabljajo električno energijo, tudi ta, da za priklop ne potrebujejo soglasja, zato natančnega števila teh na SODO ne poznajo. "Znano je samo število toplotnih črpalk, ki so bile priključene prek subvencije Eko sklada, kjer pa niso zajete tistih toplotnih črpalk, ki so bile priključene znotraj subvencije za ničenergijske in nizkoenergijske stavbe, prav tako ni zajetih tistih, ki sploh niso izkoristile subvencije," navajajo.
"Toplotne črpalke zrak-voda v primerjavi z električnimi polnilnicami za avtomobile ne povzročajo tolikšnih obremenitev in konic, ampak čez dan delujejo precej stabilno brez izrazitih nihanj. Z upravljanjem prek pametnih aplikacij, ki omogočajo nadzor in varno upravljanje porabnikov, lahko enostavno upravljamo delovanje in se tudi prilagajamo različnim tarifnih razredom," na očitke odgovarjajo v Petrolu.
Podobno meni tudi Kronovšek, ki pravi, da je delež električne energije, potreben za pogon črpanja toplote, minimalen (od 15 do 35 odstotkov). "Toplotne črpalke nižajo porabo električne energije in so prepoznane kot ključno orodje pametnih električnih omrežij, saj omogočajo distributerjem, da jih glede na stanje v omrežju izklopijo, vklopijo ali prilagajajo moč z minimalnim vplivom na udobje uporabnika," pravi Kronovšek.
To bo pomembno tudi v luči omrežninske reforme, ki naj bi v veljavo stopila sredi prihodnjega leta. "S takšnim nadzorom tisočih naprav lahko zagotavljajo in dosegajo bistveno boljšo stabilnost električnega omrežja," je prepričan direktor Kronoterma.
Po njegovem mnenju so glavni in realen problem za električno omrežje električni avtomobili in čisto električno ogrevanje (IR-paneli). "Ti pa zaradi razmerja učinkovitosti ena na ena črpajo iz omrežja izredno velike količine električne energije, pa tudi z bistveno večjo močjo kot toplotne črpalke," meni Kronovšek.