.webp){kind=icon}
Visoke cene plina in elektrike lani so številne Slovence prepričale, da zamenjajo kurilne peči za toplotne črpalke, a geotermalna energija zaradi višje cene namestitve pomeni manjši delež tega povpraševanja.
"Trenutno ni razširjenega povpraševanja po geotermalnih vrtinah v Sloveniji glede na razmerje prodanih toplotnih črpalk," so nam sporočili iz podjetja Kronoterm, ki izdeluje toplotne črpalke. "Vendar pa se lahko situacija sčasoma spremeni, saj se zavedanje o obnovljivih virih energije in njihova uporaba povečujeta."
Večina novih vrtin pri nas je sicer predvidena za ogrevanje objektov in črpanje podtalne vode, torej za vgradnjo toplotnih črpalk, so še dejali. "Ocenjujem, da je delež izrabe geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje s toplotnimi črpalkami med približno 15 in 20 odstotki," pravi Marko Bizjak, tehnično-prodajni svetovalec pri podjetju Veto Group, ki prodaja toplotne črpalke.
Preberi še
Mervar, Eles: 'Toplotne črpalke bolj problematične kot električni avti'
'Višja, kot je tržna cena elektrike, bolj se baterijski hranilnik splača,' je v intervjuju povedal Aleksander Mervar, direktor Elesa
03.08.2023
"Lansko leto je bil bum, letos se povpraševanje umirja," so nam povedali v podjetju Easy vrtine iz Celja, ki se ukvarja tudi z geotermalnimi vrtinami. Možne razloge vidijo v umirjanju cen plina in elektrike, ki so lani šle v nebo in s tem povečale zanimanje za toplotne črpalke.
Obstajajo tri vrste toplotnih črpalk za ogrevanje, in sicer zrak-voda, voda-voda in zemlja-voda. Prva kot vir toplote izkorišča zrak in za delovanje ne potrebuje vrtine, zaradi česar je vgradnja tega sistema najugodnejša in posledično tudi najpogostejša. Druga dva sistema zahtevata izkop vrtine za izkoriščanje toplote podtalnice (voda-voda) ali zemlje (zemlja-voda).
Bloomberg
Višja cena, boljši izkoristek
Cena za geotermalno vrtino za stanovanjsko hišo se giblje od sedem do deset tisoč evrov, pravijo v Easy vrtine, kar je približno polovica stroškov pri vgradnji geotermalne toplotne črpalke; druga polovica je sama črpalka. Zaradi tega so črpalke na geotermalno energijo od 30 do 40 odstotkov dražje kot tiste, ki delujejo na zrak.
Toda črpalke zrak-voda imajo do 30 odstotkov slabši izkoristek, saj črpalka na zrak iz enega kilovata proizvede 5 kilovatov toplote, geotermalna pa 8 kilovatov. Ima tudi krajšo življenjsko dobo kot geotermalne; sedem let v primerjavi z 20 leti, kolikor zdrži geotermalna toplotna črpalka, so še pojasnili.
"Povpraševanje oziroma ozaveščanje ljudi po izkoriščanju geotermalne energije raste, vendar zaradi visokih začetnih investicijskih stroškov vgradnja teh sistemov stagnira," pravi Bizjak. "Običajno znaša investicija v toplotno črpalko zrak-voda med 10 in 15 tisoč evri, brez odštete subvencije Eko sklada. Investicija v geotermalno toplotno črpalko skupaj z izvedbo geotermalne vrtine (geosonde) pa je med 20 in 22 tisoč evri. To je približno 30 odstotkov dražja investicija."
Cena je sicer odvisna od več dejavnikov, od globine vrtine in premera vrtanja do geoloških pogojev in tehničnih zahtev. Vrtine za črpanje podtalnice dosegajo globino do nekaj 10 metrov in 115 milimetrov premera, vrtine za zemeljske sonde pa 100 do 150 metrov, pojasnjujejo v Kronotermu.
V ljubljanskem podjetju GeoHidro prav tako pravijo, da se cene za izkop gibljejo od nekaj tisoč evrov dalje za črpalne vrtine. Opažajo pa povečanje povpraševanja po geotermalnih vrtinah. Rast pričakujejo tudi v prihodnje in dodajajo, da je "povpraševanja več, kot lahko naredimo." Zlasti pri tako imenovanih globokih geotermalnih vrtinah gre za večmesečne projekte, so pojasnili.
Globoke geotermalne vrtine se vrtajo na več 100 metrih, a je njihova gradnja smiselna bolj za poslovne objekte, od term do industrijskih obratov, saj je cena vrtine navadno previsoka za bivalne objekte; po naših informacijah nekje med 400 in 800 evri za meter globine.
Prekinitve v svetovnih dobavnih verigah so v zadnjih dveh letih ovirale proizvodnjo toplotnih črpalk, zaradi težav pri dobavi določenih repromaterialov in komponent za črpalke je bilo treba na te izdelke čakati tudi več kot pol leta, je povedal Bizjak. "Od drugega kvartala leta 2023 pa se stanje izboljšuje."
Za geotermalne črpalke višje subvencije
Eko sklad razpisuje subvencije, ki državljanom pomagajo pri nakupu toplotne črpalke. Za vgradnjo toplotne črpalke zrak-voda v nov objekt država prispeva do 20 odstotkov stroškov oziroma do tisoč evrov, če pa toplotno črpalko menjate za staro peč, pa je subvencija med 40 in 50 odstotki naložbe oziroma do največ 2.500 evrov.
V primeru vgradnje geotermalne toplotne črpalke, bodisi voda-voda bodisi geosonde, je subvencija višja. Če gre za nov objekt, bo prispevek Eko sklada do 20 odstotkov naložbe oziroma do 2.500 evrov, ob menjavi starega ogrevalnega sistema pa do 40 odstotkov naložbe oziroma največ štiri tisoč evrov.
Če stane geotermalna vrtina med sedem in deset tisoč evri, približno enak znesek pa je treba odšteti še za toplotno črpalko in njeno montažo, se skupni strošek giblje med 14 in 20 tisoč evri. Če menjamo star ogrevalni sistem (drva, olje), lahko pridobimo do štiri tisoč evrov subvencije, kar bi strošek znižalo na 10 do 16 tisoč evrov; v primeru novogradnje bi z 2.500 evri subvencije za geotermalno toplotno črpalko plačali med 11.500 in 17.500 evri.
Bloomberg
Poleg subvencije je na voljo tudi kredit s subvencionirano obrestno mero, s katero lahko kupci pokrijejo preostanek naložbe.
Za delovanje toplotne črpalke je potrebna električna energija, ki pa pomeni nižji strošek od drugih energentov, denimo kurilnega olja ali plina. Možno pa je tudi pridobivanje elektrike s pomočjo geotermalne energije. Za to skrbijo geotermalne elektrarne, a so v Sloveniji ustrezni pogoji ta tovrsten projekt le na severovzhodu države. V Lendavi pod okriljem Dravske elektrarne tako nastaja prva slovenska geotermalna elektrarna, ki za črpanje geotermalne energije izkorišča opuščeno plinsko vrtino. Obratovati naj bi začela prihodnje leto in proizvajala 400 megavatnih ur elektrike na leto.
